~69~

Spet smo imeli lep dan in smo šle na sprehod. Slab mesec nazaj smo šle po podobni poti in Abi sem morala dvignit čez podrto drevo ali pa sva morale iti naokoli.

Danes je skakala čez drevesa kot čisto prava odrasla punca. Po eni strani sem bila res vesela, po drugi pa prav žalostna, ker tako vidim, kako velika je že.

Še nekaj se dogaja zadnje dni, kar mi je zelo všeč. Ko se ustavim, se ustavi tudi ona in počaka. Ne pride še do mene, ampak se vsede in čaka. To da ne pride k meni, je dobro, ker ko bo hodila z mano v službo, bo morala biti samostojna. Zato mi je všeč, da se vsede in čaka. Upam, da to obdrži.

Na tem štoru jo slikam od vsega začetka, ker mi je scena všeč in ker tako res vidim koliko zraste. Do sedaj sem jo vedno dvignila gor. Danes pa. Za začetek me je presenetila, ker je šla kar sama do njega in nato še sama splezala gor. Tako srka stvari v svojo malo bučko. Zapomni si vsako podrobnost, opazi vsako spremembo.

Ko smo prišle domov, je dobila kosilo in šla spat. Raziskovanje jo je utrudilo in ja, res smo bili že eno uro na sprehodu.