Moj hrbet ji je zelo hvaležen :)
Glavni sprehod imamo še vedno ločen, ker Bajka še vedno ne sme noret na polno. Seveda se s tem ne strinja, ker v njenih očeh, samo jaz kompliciram. Bolje tako, kot pa da se kje poškoduje.
Tako gre z eno oče, z drugo jaz. Do sedaj sem jaz imela Bajko, ker očeta prinese okoli in ji dovoli noreti. Danes je že toliko varno, da sta šla z očetom. Bajka ima točno razdeljene katere sprehode ima kdo in to tako natačno, da z mano, če ni moja ura sploh ne kaka. To prenaša že na Abi, ki se je že začela ravnati po urah, ki jih imamo za sprehode.
Danes smo se srečali in nihče ju ni mogel ustaviti. Veselje, kot da se ne bi videle že par dni.
Bajka ji stalno postavlja meje, nikoli pa to ne naredi agresivno ali celo z ugrizom.
Prav užaljene sta bile, ker je morala vsaka v svojo smer. Abi sem morala privezat, saj bi drugaše šla z njima. Točno ve, kje ima več svodobe in lahko dela to kar hoče.