Danes je imela Abi bolj malo od mene, ker sem imela spet delovni dan. Bila je z mano v šoli, kjer je spet igrala pridno punčko. Prav vidi se, da potrebo po igri dobi pri Bajki.
Ko sem prišla domov, je bila spet pod posteljo. Še vedno se zgužva pod njo, čeprav je že toliko velika, da se niti pošteno ne more počohat, če jo kje srbi. Tokrat ni naredila nič narobe, le ko je utrujena, se še vedno splazi pod njo, ker ima tam svoj mir.
Sem pa danes spet z žalostjo ugotovila, da čisto prehitro raste. Še malo, pa ji bo njena najlepša roza ovratnica premajhna :(.
Ko imaš dva ali več psov, je prav, da občasno narediš sprehod samo z enim. Sploh je to pomembno za tistega, ki je bil prvi.
Danes sva si tako vzele sprehod z Bajko. Saj sva, ko je bila poledica in žled hodile same, ampak to je bilo zaradi sile razmer. Na tak sproščujoč sprehod, kjer sva počele to, kar sva počele prej, ko še ni bilo Abi, sva šle pa danes. Prav vidiš iskrice v njenih očeh. Zato ga bova še ponovile. Abi je pa itak vsa vesela, ko gre z očetom, saj ga vrti okoli mazinčka.