petek, 7. februar 2014

~62~

Dva meseca je danes, od kar je doma. Polepšala mi je vsak dan posebej in vsak dan naredi kaj novega. Vsakič bolj prisrčnega. Sedaj smo v fazi, ko opazi vsako spremembo in se odzove z lajanjem. Pa je to srna za hišo ali pa umazana kepa sredi ceste, ki je na prejšnjem sprehodu ni bilo. Ni ga hujšega, da se kje zavoha ali kaj raziskuje in jo z Bajko ne počakave. Laja in se razburja, kot da se ji res godi krivica.
Dobila sem prvo poškodbo ob Abi. Hotela sem jo ustavit, ko je štartala na muca, a je bila stopnica preblizu in...ne, ne grem na urgenco. Dokler lahko gibam s prstom, ni zlomljen. V moji kartoteki je že preveč čudnih zgodbic, kako je prišlo do kake poškodbe.