nedelja, 30. junij 2013

Ko dobiš hvala tam, kjer sploh ne pričakuješ

Hvala, beseda ki jo ljudje rabimo in predvsem beseda, ki bi jo morali večkrat izreci.
Prosim in hvala - besedi, ki si hodita z roko v roki.
A določene stvari se nam zdijo kar samoumnevne, pa niso. So dobra volja posameznika, da naredi nekaj. In za ta nekaj, je lepom, če rečemo hvala.
Ko končujem tečaje, pri komu pričakujem hvala. Besedo, s katero vem, da so vedeli, da so dobili več, kot so plačali.
Zadnje čase je teh hvala čedalje manj. Je pa čedalje več tistih, ko se ti zdi, da nisi naredil dovolj, da bi lahko naredil še več, pa te je nekaj držalo nazaj.
In ti hvala štejejo. Ker veš, da si vplival na človeka in veš, da ti je res - beseda hvaležen je preveč, ampak ja, so mi hvaležni za to, kar so dosegli. Čedalje več " hvala" dobivam od tisti tihih, neopaznih ljudi. Ko po drugi strani srkajo vsako informacijo, ki jo lahko dobijo in so veseli za vsako mojo pozornost, ki jo dobijo. Pa jo dobijo veliko manj, kot tisti glasni in tisti, ki vedno hočejo več in še več. Ti nikoli ne rečejo hvala.

Hvala, beseda, ki lahko spremeni vse.
Hvala, je beseda, ki odpira vrata in je, če je neizrečena tista, ki vrata zapre.

Če znaš prisluhnit besedi hvala, vidiš kdo si in kdo je tisti na katerega si naredil vtis.
Pustimo to, kaj hvala ali ne hvala pove o drugih. Spreminjaš sebe. Ne druge.

Ampak ne pustimo pa, da nas hvala ali ne hvala spremeni v nekaj, kar nismo in nočemo biti.