četrtek, 12. julij 2012

Zlati so

Drugega res ne morem reci. Skupina, ki je za moje standarde ogromna, ampak nekako nisem mogla reci ne še dvema. Skupina, ki je nastala z združitvijo dveh skupin, ki se na začetku sploh ni pobrala. Vsaka skupina se je držala zase in se nekako niso zaštekali.
Zaštekali so se šele, ko so nastale težave, ko ni bilo več vse z rožicami postlano. Ko so morali pozabiti nase in dati prednost psom.
Takrat se je pokazala skupina kot fantastična. Začeli so dihat skupaj, začeli so se zavedati en drugega in začeli so uživat en z drugim. Skupaj jih je združila tista temna plat šole, ko pes noče in reče, da ne bo.
Skupina je postajala čedalje boljša in res je, da smo se tudi skoraj vsak drug dan dobivali. Bolj kot smo se bližali koncu, dlje smo hodili domov.
Piknik in after piknik sta bila itak presežka. Današnji sladki dan pa pika na i.
Komaj čakam septembra, da spet začnemo!
Ponos skupine