Danes je bilo pa za živet. Popoldanska ploha je ohladila ozračje in za spremembo od včeraj ni za seboj pustila sparine.
Jutro se je začelo z lepim osebnim svetovanjem. Za nagrado se je šel pes lahko kopat. Nagrada je bila bolj za lastnika kot za psa, saj je lahko dal psu malo svobode. Rabila sva kar nekaj žolčnih debat, kar nekaj slabe volje, obupa in potem streznitve. Ampak čez vse to je potrebno it in sta šla. Nista še taka, kot si želim da bi bila, ampak sta na pravi poti.
Namesto miru ob jutranji kavi, me je malo razjezila ženka, ki namesto,da bi prevzela odgovornost sedaj laže samo, da odpre usta. Gre se za lastniškega psa, ki je bil prodan, pa niso naredili predpisa. Prodali so ga že takrat zaradi tega, ker jim je zrasel čez glavo. No čez eno leto se je ta pes znašel v Gmajnicah. Ker je pes lastniški, ga Gmajnice nočejo oz, bi ga vzeli, če bi bil pes cepljen in razglisten - ironija vse te neumnsosti je, da je pes že od petka dejansko v Gmajnicah. No, v petek me je klical sin, ki se je predstavil kot lastnik psa, mi povedal zgodbo, ki sem jo napisala in mi ni znal točno povedat zakaj je dobil v Gmajnicah tudi mojo številko. Svetovala sem mu, naj pokliče v ponedeljek na Vurs in pove tako kot je povedal meni. No, pa me je v ponedeljek klicala mama, ki me je prepričevala, da moram jaz it v Gmajnice pogledat tega psa in rečt, da je za ubit, ker oni ga ne morejo met. No, šintar glih ne bom, je pa res, da lahko le jaz na osnovi ogleda in mnenja ocenim, da se tega psa ne da prevzgojit in na osnovi moje ocene potem inšpektor izda odločbo za evtanazijo. Ampak, ker mi je tu nekaj smrdelo in ker ne vem, zakaj me mora klicati mama, če je sin lastnik, sem klicala vodjo zavetišča Gmajnice. Ker tega psa oni ne smejo imeti, čeprav ga že imajo, bi bilo fino, da bi tega psa nekdo vzel za 8 dni, ga cepil in razglistil in pripeljal nazaj. No ker to ne bi bila jaz in ker tega psa tudi ne morem vzeti in prevzgojiti, je edina pametna in najcenejša rešitev za tega psa in njihove lastnike, da jaz napišem mnenje, da je pes res agresiven in za ubit.
E, to pa tako jaz ne bom delala, ker se tega ne grem. Ne grem zaradi načina lastnika, kako komunicira in kako širi laži, ker baje je bilo vse dogovorjeno z mano, da bi bila jaz že včeraj v Gmajnicah in ocenila tega psa.
Bila sem tako prijazna, da sem klicala nazaj gospo in ji povedala, da jaz kar tako ne grem tja in da bo imela tudi z mano stroške, ker ogled in izdelava mnenja nekaj staneta. Ko se je omenilo denar, je bilo pa vsega konec. Za tiste, ki se jim ne da več brati - problem je v denarju, ker v vsakem primeru bo plačala to, da je pes v zavetišču. Razen, če se bo kdo našel, ki bo malo izigral zakon in naredil kaj, kar vam ne bom napisala, ker tudi en bom zvedela. No tako ali tako se konec zgodbe ne bo izvedel, ker te ljudje lahko kličejo tut po 30x na dan samo do takrat, dokler od tebe pričakujejo koristi.
No in danes se je zgodba nadaljevala, ko sedaj ta gospa po predvidevam da ne samo Ljubljani išče veta, ki bi šel v Gmajnice cepit tega psa, ker ga Gmajnice, ker je lastniški ne smejo. Ne me spraševati zakaj ne, če lastnik to plača in se strinja s tem in bo še podpisal in plačal, da se psu odpove.
No in ker načeloma vet ne more prit v Gmajnice, ker je to "država v državi", se lastniki zapletajo v še večjo zanko laži. Mojo ceno so napihnili v višave, da o čem drugem sploh ne govorim.
Ne razumem ljudi, ki namesto da bi prevzeli odgovornost, raje z lažmi upajo, da bodo nekaj dosegli in se delajo boge, ker igrajo na to, da se bo tistemu na drugi strani odprl čut za živali in ljudi v stiski.
Pravila so pravila, pa naj bodo še tako butasta. Držat se jih je treba, in postopki so postopki, ki jih je v tem primeru treba speljat.
Kazen...kazen je pa vzgojna. Upam le, da bo nauk zgodbe pravi in ne ta, da smo vsi vpleteni svinje in delamo za denar.
Zase vem, da pač računam to kar mi gre, nisem pa zato svinja in slab človek. Drugi dobijo plačo, ker so pač tam zaposleni in konec koncev je res, da vsi delamo za denar. Ampak ne iskat sedaj zarot tam kjer ne ni in ne igrat užaljenosti, tam kjer je ni.
Ah, ta užaljenost.....to je tut druga zgodba, ki je tako bolana, da razume svojo trditev o moji užaljenosti le ta, ki jo je izrekel.
Je pa res kar se mene osebno tiče bolano to, da je pes že fizično v zavetišču in se sedaj prepucavajo da ne sme biti tam, kam naj pa gre, pa tut nihče ne ve, ker ga lastniki nočejo več.
Kaj je tukaj zadaj problem?...stroški, ki s tem nastanejo in jim mora plačati lastnik.
Ostalo, da se mi zdi butasto, da imajo zaposlenega strokovnjaka za kinologijo in da nima teh prisojnosti, da lahko napiše da ni smiselno prevzgajat psa in je boljša evtanazija, raje ne bom. Ali pa tega ne more samo za tega psa, ki sicer je v zavetišču, pa ga uradno tam ni, ker je lastniški in ni cepljen ter razglisten. Ker če je temu tako, potem takem ima ta strokovnjak znotraj zavetišča pristojnost, da se odloča ali je pes za na injekcijo ali prevzgojo in ga potem prevzgojijo oz, ubilo. Kar je pa tut- če se že držimo zakona tako, kot se ga sedaj oni- čudno, če sem po njihovih besedah, to lahko samo jaz. Zakomplicirano, da še jaz ne razumem točno kaj ta človek lahko in kaj ne. Glavno je, da jaz igram užaljenost - pa sploh ne vem zakaj, ker so se itak tako butasto zmenili, da ne morejo niti rešiti točno takšnega primera, za katerega sem jim govorila, da se bodo dogajali in jim tudi predlagala rešitev kako se lahko rešijo.
Ma, ni lahko biti edin, ker od tega, razen to, da moraš vsem bit na razpolago in vsem pomagat, finančno nimam čisto nič. Vsi ostali imajo, ker dobivajo plačo - delajo ali ne delajo dobijo.
Dobro, da sem samostojna in sam svoj šef. Ker potem lahko delam poleg tega tudi koristne stvari, ki koristijo obojim - psom in ljudem.
Počasi se že približujemo koncu in kljub vročini, nam je kar lepo uspel.
Tole je moja služba in od tega živim. Od tega, da imam vsak dan skupino, da imam individualne ure...od tega, da se ukvarjam z odgovornimi ljudi, ki gredo v šolo takoj oz. takoj, ko vidijo da imajo težave.
Od nevernih psov bi bila še Bajka lačna, kaj šele jaz. Od vseh takih kot je ta...se tut muc ne naje.
A Slovenija in njeni prebivalci so še vedno tam nekje pri leseni žlici in iščejo in tudi najdejo intrige tam kjer jih ni. In namesto, da bo reševali probleme, se ukvarjajo z zgodovino in nečem, kar sploh ni pomembno za sedanjost in prihodnost.
Saj zato mogoče smo pri tem kjer smo. Razumem stare ljudi, ki so jim prali možgane, ne razumem pa mladih, da ne razmišljajo niti s zametkom razuma ampak iščejo neke povezave iz preteklosti in se na osnovi preteklosti odločajo o prihodnost.
Dokler bo tako, potem je res še najbolje reci, da igramo užaljenost in se zato nikjer nič ne spremeni.
Kaj bo s tem psom...na koncu bo slej kot prej pristal na injekciji. Kdo bo to naredil?....ma, a res verjamemo v pravljice, da se psa ne da evtanitirat, seveda se ga da. In ne bo ne prvi ne zadnji.
Jutro se je začelo z lepim osebnim svetovanjem. Za nagrado se je šel pes lahko kopat. Nagrada je bila bolj za lastnika kot za psa, saj je lahko dal psu malo svobode. Rabila sva kar nekaj žolčnih debat, kar nekaj slabe volje, obupa in potem streznitve. Ampak čez vse to je potrebno it in sta šla. Nista še taka, kot si želim da bi bila, ampak sta na pravi poti.
Namesto miru ob jutranji kavi, me je malo razjezila ženka, ki namesto,da bi prevzela odgovornost sedaj laže samo, da odpre usta. Gre se za lastniškega psa, ki je bil prodan, pa niso naredili predpisa. Prodali so ga že takrat zaradi tega, ker jim je zrasel čez glavo. No čez eno leto se je ta pes znašel v Gmajnicah. Ker je pes lastniški, ga Gmajnice nočejo oz, bi ga vzeli, če bi bil pes cepljen in razglisten - ironija vse te neumnsosti je, da je pes že od petka dejansko v Gmajnicah. No, v petek me je klical sin, ki se je predstavil kot lastnik psa, mi povedal zgodbo, ki sem jo napisala in mi ni znal točno povedat zakaj je dobil v Gmajnicah tudi mojo številko. Svetovala sem mu, naj pokliče v ponedeljek na Vurs in pove tako kot je povedal meni. No, pa me je v ponedeljek klicala mama, ki me je prepričevala, da moram jaz it v Gmajnice pogledat tega psa in rečt, da je za ubit, ker oni ga ne morejo met. No, šintar glih ne bom, je pa res, da lahko le jaz na osnovi ogleda in mnenja ocenim, da se tega psa ne da prevzgojit in na osnovi moje ocene potem inšpektor izda odločbo za evtanazijo. Ampak, ker mi je tu nekaj smrdelo in ker ne vem, zakaj me mora klicati mama, če je sin lastnik, sem klicala vodjo zavetišča Gmajnice. Ker tega psa oni ne smejo imeti, čeprav ga že imajo, bi bilo fino, da bi tega psa nekdo vzel za 8 dni, ga cepil in razglistil in pripeljal nazaj. No ker to ne bi bila jaz in ker tega psa tudi ne morem vzeti in prevzgojiti, je edina pametna in najcenejša rešitev za tega psa in njihove lastnike, da jaz napišem mnenje, da je pes res agresiven in za ubit.
E, to pa tako jaz ne bom delala, ker se tega ne grem. Ne grem zaradi načina lastnika, kako komunicira in kako širi laži, ker baje je bilo vse dogovorjeno z mano, da bi bila jaz že včeraj v Gmajnicah in ocenila tega psa.
Bila sem tako prijazna, da sem klicala nazaj gospo in ji povedala, da jaz kar tako ne grem tja in da bo imela tudi z mano stroške, ker ogled in izdelava mnenja nekaj staneta. Ko se je omenilo denar, je bilo pa vsega konec. Za tiste, ki se jim ne da več brati - problem je v denarju, ker v vsakem primeru bo plačala to, da je pes v zavetišču. Razen, če se bo kdo našel, ki bo malo izigral zakon in naredil kaj, kar vam ne bom napisala, ker tudi en bom zvedela. No tako ali tako se konec zgodbe ne bo izvedel, ker te ljudje lahko kličejo tut po 30x na dan samo do takrat, dokler od tebe pričakujejo koristi.
No in danes se je zgodba nadaljevala, ko sedaj ta gospa po predvidevam da ne samo Ljubljani išče veta, ki bi šel v Gmajnice cepit tega psa, ker ga Gmajnice, ker je lastniški ne smejo. Ne me spraševati zakaj ne, če lastnik to plača in se strinja s tem in bo še podpisal in plačal, da se psu odpove.
No in ker načeloma vet ne more prit v Gmajnice, ker je to "država v državi", se lastniki zapletajo v še večjo zanko laži. Mojo ceno so napihnili v višave, da o čem drugem sploh ne govorim.
Ne razumem ljudi, ki namesto da bi prevzeli odgovornost, raje z lažmi upajo, da bodo nekaj dosegli in se delajo boge, ker igrajo na to, da se bo tistemu na drugi strani odprl čut za živali in ljudi v stiski.
Pravila so pravila, pa naj bodo še tako butasta. Držat se jih je treba, in postopki so postopki, ki jih je v tem primeru treba speljat.
Kazen...kazen je pa vzgojna. Upam le, da bo nauk zgodbe pravi in ne ta, da smo vsi vpleteni svinje in delamo za denar.
Zase vem, da pač računam to kar mi gre, nisem pa zato svinja in slab človek. Drugi dobijo plačo, ker so pač tam zaposleni in konec koncev je res, da vsi delamo za denar. Ampak ne iskat sedaj zarot tam kjer ne ni in ne igrat užaljenosti, tam kjer je ni.
Ah, ta užaljenost.....to je tut druga zgodba, ki je tako bolana, da razume svojo trditev o moji užaljenosti le ta, ki jo je izrekel.
Je pa res kar se mene osebno tiče bolano to, da je pes že fizično v zavetišču in se sedaj prepucavajo da ne sme biti tam, kam naj pa gre, pa tut nihče ne ve, ker ga lastniki nočejo več.
Kaj je tukaj zadaj problem?...stroški, ki s tem nastanejo in jim mora plačati lastnik.
Ostalo, da se mi zdi butasto, da imajo zaposlenega strokovnjaka za kinologijo in da nima teh prisojnosti, da lahko napiše da ni smiselno prevzgajat psa in je boljša evtanazija, raje ne bom. Ali pa tega ne more samo za tega psa, ki sicer je v zavetišču, pa ga uradno tam ni, ker je lastniški in ni cepljen ter razglisten. Ker če je temu tako, potem takem ima ta strokovnjak znotraj zavetišča pristojnost, da se odloča ali je pes za na injekcijo ali prevzgojo in ga potem prevzgojijo oz, ubilo. Kar je pa tut- če se že držimo zakona tako, kot se ga sedaj oni- čudno, če sem po njihovih besedah, to lahko samo jaz. Zakomplicirano, da še jaz ne razumem točno kaj ta človek lahko in kaj ne. Glavno je, da jaz igram užaljenost - pa sploh ne vem zakaj, ker so se itak tako butasto zmenili, da ne morejo niti rešiti točno takšnega primera, za katerega sem jim govorila, da se bodo dogajali in jim tudi predlagala rešitev kako se lahko rešijo.
Ma, ni lahko biti edin, ker od tega, razen to, da moraš vsem bit na razpolago in vsem pomagat, finančno nimam čisto nič. Vsi ostali imajo, ker dobivajo plačo - delajo ali ne delajo dobijo.
Dobro, da sem samostojna in sam svoj šef. Ker potem lahko delam poleg tega tudi koristne stvari, ki koristijo obojim - psom in ljudem.
Počasi se že približujemo koncu in kljub vročini, nam je kar lepo uspel.
Tole je moja služba in od tega živim. Od tega, da imam vsak dan skupino, da imam individualne ure...od tega, da se ukvarjam z odgovornimi ljudi, ki gredo v šolo takoj oz. takoj, ko vidijo da imajo težave.
Od nevernih psov bi bila še Bajka lačna, kaj šele jaz. Od vseh takih kot je ta...se tut muc ne naje.
A Slovenija in njeni prebivalci so še vedno tam nekje pri leseni žlici in iščejo in tudi najdejo intrige tam kjer jih ni. In namesto, da bo reševali probleme, se ukvarjajo z zgodovino in nečem, kar sploh ni pomembno za sedanjost in prihodnost.
Saj zato mogoče smo pri tem kjer smo. Razumem stare ljudi, ki so jim prali možgane, ne razumem pa mladih, da ne razmišljajo niti s zametkom razuma ampak iščejo neke povezave iz preteklosti in se na osnovi preteklosti odločajo o prihodnost.
Dokler bo tako, potem je res še najbolje reci, da igramo užaljenost in se zato nikjer nič ne spremeni.
Kaj bo s tem psom...na koncu bo slej kot prej pristal na injekciji. Kdo bo to naredil?....ma, a res verjamemo v pravljice, da se psa ne da evtanitirat, seveda se ga da. In ne bo ne prvi ne zadnji.
