Tu sem pisala o tem, da spim kot piščanc pod lučjo in da se nikoli ne naspim. Hvala Mateja za nasvet. Sem jim res pisala in so se odzvali že prvi delovni dan. Potem pa so malo zaspali. Prejšnji teden sem ji zopet poslala mail in že naslednje jutri dobila klic. Da sem na seznamu, če se pa tako mudi, pa pridejo že jutri. In res so prišli, celo pol ure prej kot so se napovedali. Luč so prestavili na vogal in dali še manj nočno žarnico. Sedaj je dobesedno tema. V sobi imam prižgano luč. Drugače sem jo imela le, če sem moral kaj pisat ali prebrati, vse ostalo sem lahko naredila brez nje.
Spanje...spim. Res spim drugače. Spim trdneje in predvsem imam v sobi zrak, saj lahko dvignem ruleto in dobim mrzel zrak.
Mrzel zrak...a je to sploh mogoče v tej vročini? Ko se že zjutraj zbudiš in vse teče od tebe?
Edino kar te shladi ni mrzel tuš, ampak ko gremo v Savo in se jima pridružim do kolen.
Danes smo razveselile enega fantka, ki je bil tam z družino. Jima je metal žogico in vsakič, ko je Bajka skočila not je začel cvilit od veselja. Kako malo otroci rabijo zato, da jim je luštno. No ali pa psi. Ena žogica in veselje se nikoli ne neha.
Luna pa zopet raste in se kaže v vsej veličini.
Vsaka zgodba ima dve plati. Tudi luna je lepa in fascinantna, pa ne za vse. Nekaterim dela take probleme, da postanejo obupni. Baje da se začne teden prej in traja še teden po tem. Kot kaže je že, ker so nekateri pošteno zoperni in tečni.
Ajšika ima svoje mesto na balkonu, kjer jo še pol noči grejejo pregreta tla, mrzel vetrič pa jo hladi. Bajke ne spravim iz postelje in ..od petka ji ni več tako vroče, ker imave zrak!
