Ratalo je!

V bistu še ne dojamem, ampak se mi malo smeji, čeprav sem utrujena.
Ob 04.00 sem poslala mail profesorju in v priponki je moja diploma. Prosila sem ga za prvo branje. Če pišeš prvič, res nimaš občutka. Komaj čakam, da dobim odogovor, da je ok. Ker če ne bo, se bojim da bom plavala v temi. Ok, ja razumem, da bo potrebno kaj popravit - tko pametna pa nisem, da bi pričakovala, da bo kar v prvo vse tko kot mora bit.
Da pa bi mi zavrnil vsebinsko, tukaj pa ne vem kaj bi.
Da bi se to zgodilo? Mislim da se ne bo!
Zdaj grem pa spat. Končno lahko začnem z dopustom - jutri, no danes šmirglam pluto in jo polakiram na novo.
Malo razvedrila ne škodi.

Sploh ne morem verjet - oddala sem svojo diplomo.

Finiširam

Ura je prava za moje intelektualno delo. Vedno sem bila nočni človek in upam, da bom sedaj, ko mi zjutraj ni treba več vstati ob nemogočih urah, tudi tako ostalo. Ampak nočni človek sem samo takrat, ko moram kaj intelektualnega narediti. Da bi kaj napisala čez dan, da bi se učila čez dan, da bi kaj prebrala čez dan....to pri meni ne gre. Ni prave klime, zato pač delam takrat, ko mi paše.

In te teden je teden pisanja diplome. Malo je drek, ker jo pišeš prvič in upam, da na tej stopnji tudi zadnjič. Saj točno ne vem koliko dolgo in na širko naj pišem. Zaenkrat ima še delovni naslov demo. Je pa že demo 1 verzija in pomožni fajli, tako da se dela in je že nekaj videti.
Današnji dan mi je všeč za tisti glavni, raziskovalni del naloge. Saj je že vse narejeno, vse analizirano v številkah in grafih. Samo še to je potrebno prenesti na papir in potem bo glavni del narejen.
Ob 23 sem spila kavo, natočila  ta velik kozarec gazirane pijače, ki me prijeto požgačka in prebudi, ko jo popijem požirek ali dva.
Današnja noč je noč za ustvarjanje. Preoblekla sem se v najbolj komot cunjem, da me nič ne ovira pri tem. Le muho sem nekje dobila v sobo in mi prekine misli, ki jih imam.
Zelo mi je žal, ampak bo padla zelo kmalu ne za svobodo, ampak za diplomo. Tako pač je, brez žrtev je težko napredovati. Upam, da bo muha edina žrtev moje diplome.
Grem, prsti so se mu ogreli, misli skoncentrirale, kava prijema. Samo še muho fentam, ker me moti pri vsem.

Vrhunska pasja šola

Danes smo imeli hudo obliko pasje šole. Psi so morali trpeti božanske vonjave čevapov in popečenih žemljic. Ob tem, so se morali delati ,da jih to ne gane in celo leteti za žogicami. Da ne govorim, da so imeli balone s katerimi so se lahko igrali. Ali pa še huje...lahko so jedli pasje piškote, da o človeški hrani ne govorim.

No, vrhunski so bili čevapi, pa kruheh, zelenjava in pivo.

V bistu se da od pasje šole živet, ker te tam tudi nafutrajo ;)

Posemeznikova obremenjenost z nekom, ki je uspešen

Slovenci so zavistni, smo nevoščljivi in predvsem znamo biti glasni tam, kjer smo lahko varni.
Seveda spet ciljam na slovenske forume, kjer je možnost anonimnosti tista, ki ti daje moč. Po drugi strani pa se ta anonimnost tako hitro razblini, saj nismo zreli kominuciranja na neosebnem nivoju. Ne znamo, nismo navajeni govoriti na splošno, brez da bi se spustili na osebno raven.
Največji problem pa je, ker je potrebno takoj potolči drugače mislečega. Če ne misliš tako kot čreda, te je potrebno ubit. Ker ....
Ta čreda pa itak sledi nekemu ovnu, ki niti sam ne ve kaj bi rad, ampak ker se je pač znašel tam, sedaj to vlogo igra naprej.

V bistvu sem se od slovenskih takih in drugačnih tematskih forumov že distancirala, jih sicer prebiram in opazujem ta slovenski fenomen. Slovenci smo agresivni do drugače mislečih in pika!

Da ne govorim o pasjih forumih. Tam vladajoči so itak rasa zase, ki je bolje, da  ji ne oporekaš, ker si že v naprej obsojen na kreg in slej kot prej na poskuse pranja umazanega perila v javnosti.

Slovenija je tako mala dežela, da če že ne poznaš pisočega osebno, pa poznaš vsaj osebo, ki ga pozna osebno ali ve o njem več kot le ime nicka.

Slovenci smo res tako posrečeni, nergajoči ljudje, ki se hitro navdušimo in še hitreje obupamo. Očasno premišljujem ali so forumu res metki v mitraljezu, ker odgovori so včasih taki, direktni, ljudi ubijajoči.

Vsa ta zavrtost ljudi v neizpoljnjevanju svojih ciljev, osiromašenemu življenju, neizživetih želja...neuspehih...vse to se kaže v tej prikriti agresiji, ki skače ven na forumski sceni.

Trenutna resnica o meni

Igralne urice za pasje mladičke - ena skupina je že polna

Še predno sem imela čas, da sem tu gor zapisala, da bom imela novo skupino, moram že razpisati novo. Kajti ta, s katero začnemo 1.8 je že polna. To skupino res čakam, da se začne. Čeprav imamo malo treme, ker v njej ne bodo sami pasji začetniki, ampak tudi taki, ki imajo že kar nekaj znanja o psih. Poleg tega bo ta skupina posebna še zato, ker bo v njej kar 5 predstavnikov iste pasme, od tega so 4-je v sorodu.

Ker imam že nove rezervacije, bom razpisala še eno skupino. Saj jo moram. Če so ljudje izbrali Bajko, jim mora biti Bajka na razpolago. In Bajka jim je! Zato, če poznate koga, ki ima mladička in bi se nam pridružil, naj pohiti, saj imamo samo še par mest prostih.

Danes sem bila na obisku pri eni posebi tečajnici. Z njo, no ona je šla z mano skozi pekel in upam da kdaj tudi nebesa. Kužica, je itak čisto navita, okolica v kateri živi, bi se pa lahko primerjala z mojo;)

Lep dan je bil danes. Predvsem lep, ko pomisliš, da je življenje nekoga zaradi tebe lepše.

Zadnjič grem v službo

Jutri grem zadnjič v službo. Sem mislila, da bo to že danes, pa niso imeli še papirjev. Spila sem kavo in šla. Pridem jutri. Jutri bom čisto uradno rekla papa Železnice. Bile ste mi dobra sopotnica 12 let. No zadnje leta malo manj, ker nekdo ni dorasel položaju, ki ga ima. Meni je to že čisto vseeno. Jutri mine 60 dni in se mi izteče odpovedni rok.
Delajo naj kar hočejo in kakor hočejo. Dokler se bodo ljudje pustili tako nategovati, bodo pač nategnjeni. Simpl kot pasulj. Dokler pustiš zadeve tečejo, ko ne pustiš nehajo teči. Samo kaj ko imajo vsi samo goflje, naredijo pa nič.
Ali sem naredila prav ali ne bo pokazal čas. S stališča mojega zdravja in počutja, sem definitivno naredila pravo potezo. S stališča mojega razvoja tudi. Stagniranje se mi hvala bogu zaradi samoinciative po izobraževanju ni zgodilo. Se mi je pa vse ostalo.
Spoznala sem kaj pomeni delat z ljudmi, ki niso na istem kot ti. Saj niso samo krvi, daleč od tega. Kriv je sistem, ki nič ne naredi, da bi se kaj spremenilo.
Zakaj....to ni več moj problem.
Verjetno se bom vsakič, ko se bom peljala mimo spomnila, da sem bila tu v službi. Verjetno se bom še kdaj ustavila na kofetu. Da mi bo žal....ni mi čisto vseeno, seveda da ne. Podajam se na pot, ki ni lahka, po drugi strani pa, bom sama in sama sebi bom polagala račune.
Bolje tako, kot pa da si za vse sam, računajo pa drugi.

Še malo pa pridejo v šolo :)

O malih kepicah pri Nini in Črtu sem že pisala. Takrat so bili res še mali. Taki, čisto mali.
Danes smo bili spet tam, ker je včeraj deževalo in ni bil dan za obisk malih kepic. Te male kepice sploh niso več male, ampak so že ornk zrasli. Zrasli so v simpatične mladičke, ki se jim vidi, da so obdani z ljubeznijo in da so stalno po rokah ljudi.

Mladički so umirjeni, prav ne morem verjet, da jih je 9, pa ni nobenega lajanja, ni cviljenja, ni nereda, histerije, teženja. Nikakor da bi bili kaj zavrti ali kaj podobnega. So taki fantastični mladički, lahko rečem, da so bili del usmerjenega izobraževanja že od prvega dne. Nič jih ni bilo skrito, nič jih ni bilo prikrajšano. Dobili so vse, kar jih čaka v novem svetu.

 Prav nič jim ne manjka in prav veselim se že, da jih bom lahko spremljala naprej tudi v šoli. Glede na to, da so bili že pri vzrediteljih na pravi poti - so bili v "usmerjenem izobraževanju", kjer so res naredil vse, kar se narediti da, me res zanima kaj nam bo uspelo narediti z njimi v šoli. Se mi zdi, da ene fantastične družnske pse.

2 punčki in 2 fantka sta še na voljo. Če si želite pse, ki imajo fantastično popotnico in kjer imate možnost ostati v stiku tako z vzreditelji, kot ostalimi lastniki, kjer bomo skupaj poskrbeli za njihovo vzgojo, potem stopite v kontakt z vzreditelji in si polepšajte življenje s prečudovitim psom.
Ostale slikice ;)

Nimam več izgovorov - v bistvu so šele nastali

Vzela sem si dopust do 30.6, ko nisem delala nič, le uživala v odpovednem roku. Jutri bo že 15.7, pa še kar ne delam nič, ampak uživam v odpovednem roku. Da ne bo pomote, saj delam vsak dan, le za šolo ne naredim nič. Vsak dan sem našla kaj novega, vsak dan se naredila nekaj tretjega. Le tistega ne, kar bi morala.
Polna luna je, mogoče sem se prepustila naravi in sem se filala z energijo. Danes je dosegla višek.

Luna je dosegla višek, jaz pa tut.
Nimam več izgovorov. Danes sem si kupila še nov stol. Pravi pisarniški stol, z vsemi nastavitvami in ne vem še čim. Sedaj se lahko vsedem za mizo in začnem pisati.
Samo, kupila sem tudi plastifikator...kolk fino, sem že nekaj naredila in me ima, da bi še kaj. Ampak ne smem. Najprej moram odplačati stare grehe, potem pa naprej.
No nekaj moram še prej naredit, ampak ok, to je tut pomembno in ne more čakati.
Še mal, pa ne bom več v odpovednem roku, res sem ga izkoristila do konca ;)

Vodni balončki :)

Kako imeti pasjo šolo pri 28-tih stopinjah ob 19 zvečer?

Greš v kopalnico s kupom vodnih balončkov

Jih napolniš čim več

In greš v šolo

Roštilj

Ni ga poletja brez roštilja

Končno spim kot človek

Tu sem pisala o tem, da spim kot piščanc pod lučjo in da se nikoli ne naspim. Hvala Mateja za nasvet. Sem jim res pisala in so se odzvali že prvi delovni dan. Potem pa so malo zaspali. Prejšnji teden sem ji zopet poslala mail in že naslednje jutri dobila klic. Da sem na seznamu, če se pa tako mudi, pa pridejo že jutri. In res so prišli, celo pol ure prej kot so se napovedali. Luč so prestavili na vogal in dali še manj nočno žarnico. Sedaj je dobesedno tema. V sobi imam prižgano luč. Drugače sem jo imela le, če sem moral kaj pisat ali prebrati, vse ostalo sem lahko naredila brez nje.
Spanje...spim. Res spim drugače. Spim trdneje in predvsem imam v sobi zrak, saj lahko dvignem ruleto in dobim mrzel zrak.
Mrzel zrak...a je to sploh mogoče v tej vročini? Ko se že zjutraj zbudiš in vse teče od tebe?
Edino kar te shladi ni mrzel tuš, ampak ko gremo v Savo in se jima pridružim do kolen.

Danes smo razveselile enega fantka, ki je bil tam z družino. Jima je metal žogico in vsakič, ko je Bajka skočila not je začel cvilit od veselja. Kako malo otroci rabijo zato, da jim je luštno. No ali pa psi. Ena žogica in veselje se nikoli ne neha.

Luna pa zopet raste in se kaže v vsej veličini.

Vsaka zgodba ima dve plati. Tudi luna je lepa in fascinantna, pa ne za vse.  Nekaterim dela take probleme, da postanejo obupni. Baje da se začne teden prej in traja še teden po tem. Kot kaže je že, ker so nekateri pošteno zoperni in tečni.

 Ajšika ima svoje mesto na balkonu, kjer jo še pol noči grejejo pregreta tla, mrzel vetrič pa jo hladi. Bajke ne spravim iz postelje in ..od petka ji ni več tako vroče, ker imave zrak!

Vonj smrti ali kdo bo ustavil te, ki morijo po cestah

Tu sem pisala o vonju, ki je bil še eno uro po prometni nesreči prisoten tam. Ki sem ga vohala kljub zaprtim šipam v avto.
Danes na jutranji kavi berem epilog. Res je smrdelo po smrti, le borec v fantu se ji je upiral, a ni šlo. Ko te smrt pokliče, ji ne uideš.
Ampak zakaj je na naših cestah smrt v obliki neodgovornih ljudi, ki je policiji prokleto znana, za katero se ve, da je, ampak se nič ne naredi.
Kako za vraga lahko dovolimo, da so taki ljudi na cestah, kako da so sploh svobodni.
Zakoni, ki jih imamo, ki dovoljuje to, da se smrt vozi po cestah zaradi njih, so odsev ljudi, ki vodijo državo.
Saj je vseeno ali govorimo o takojšnji smrti, ki se vozi ali pa o tistih, ki zopet zaradi zakonov, ki jih piše naša oblast, unižujejo življenja in pripeljejo do počasne smrti.
Saj ne vem kaj je huje, to da na licu mesta umre človek ali to, da umira na obroke pri polni zavesti, ker je pri nas dovoljeno izkorstit ljudi do konca.
Takoj ali na obroke.....za vse so krivi ti, ki nam krojijo oblast in ki ne naredijo reda tam kjer ga lahko. Človek, ki seje smrt mora za to odgovarjat in pika!

Vročina je pritisnila

Poletje je in to pomeni vročino. Ne maram je. Biti doma je prednost, da ti ni treba biti vzunaj, ko je najbolj vroče.
Včerajšnja poletna šola je bila res poletna. Kaj naj delamo, ko je zunaj 3o stopinj?

V Savo gremo, a ne!
To isto naredim prej z Ajšo in Bajko. Se mi zdi, da se kar vsi lepo shladimo. Jaz do gležnjev, onidve do konca.

Danes smo ugotovile, da imamo žogico, ki plava na vodi. Ma kako veselje. Vzamem naslednjič fotkič s seboj.
Tudi to vročino bomo preživele! Malo v vodi, malo v hiši, pa bo mim.
Pazite na svoje pse. Vročina in sonce nista za njih!

Dobra misel za nekoga

Moj bivši tečajnik rabi dobre misli, rabi podporo ljudi, rabi energijsko pomoč, da se bo pobral in da bo prišel iz kome. Kot strela iz jasnega se mu je zgodilo, da ga je zadela kap, malo za tem pa še druga. Operacijo je preživel, bila je dolga in naporna. Bitka je zaenrat dobljena, vojna še zdaleč ne.
Zato, saj ni važno kdo je, je nekdo, ki v tem momentu rabi dobro misel.
Meni zelo drag človek, ki se mi je vsedel v srece. Zaradi čisto preprostih in simpatičnih stvari. Bil je točno tako kot je, nič ni igral, nič dodal. Drži se! Lej če si mojo šolo preživel, potem si itak utrjen in skoraj nepremagljiv. Moje misli so s tabo in tvojo družino.

Tečna sem

Boli me rama in to tako, da sem šla k zdravniku. Ko roke ne moreš več normalno dvignit, ko odpove konjska mast, potem je čaz za zdravnika. No pa sem šla. Naletela sem na dr. Slano, ki je že v pokoju,  vseeno  pa preko pogodbe dela občasno po 4 ure. Prijetno sva se zaklepetale - vem, za tiste, ki so bili vzunaj ni bilo prav nič prijetnega. Govorile sva o vsem drugem kot o zdravju in rami. Ko dosežeš duševno ravnovesje, se zaveš tudi ostailh stvari. In dejstvo je, da ko telo očistiš stresa, pokaže kaj ga sploh boli. Tale moja rama, me je že večrkat bolela, pa sem to bolečino zatuškala s tableti in mastjo.
Zdravnica mi je dala napotnico za ultra zvok mehkih tkiv, ker sumi na vnetje tkiv. Ja, tudi jaz, ker ko se ogreje, je ok. No zakaj naslov, da sem tečna. Boljši bi bil, da sem jezna, ker samo ena zdravnica to počne in le ta je na dopustu do 10.8. Ne morem verjet, da v celi Ljubljani to počne samo en človek. In kaj če se mu kaj zgodi?

Tečna sem pa zato, ke se je danes zgodila prva krja na poligonu in sicer so tečajnici iz avta ukradi torbico. Ja vem, neprevidnost, a vseeno. Tulil je alarm, a ni odreagirala takoj saj nihče ni pomisli, da moramo odragirat. Tečna sem, ker mi gre na jetra folk, ki to počne. Da nimaš nikjer več miru in da nikjer več ne moreš nečesa početi v miru. Ok, pozimi čistim okolico - grmovja, da bomo čim bolj vidni. Samo...čistine vseeno ne morem naredit. Za varnost bomo poskrbeli kolikor se le da. Tečna sem pa vseeno lahko. Me ima, da bi koga kam butnila in naj spustila kakšnega agresivnega psa.

Težko je ostati buden

Zadnje dni opazujem rakcijo telesa, ko mora biti buden. Še prejšnji teden sem se ubadla s problemom, da sem zamenjala dan in noč, saj se organizem ni preklopil nazaj na nočni spanec in sem bila budna do 3 ali pa celo 4 zjutraj. Posledica učenja zadnjih 14 dni je bila pač poleg opravljenjega izpita tudi nespčenost.
Sedaj pa moram biti pokonci do polnoči, ker moram vzeti antibiotik. Ma komaj se prepričujem, da sem budna. Gledam na uro in telesu govorim, zdrži še malo.
Paradoks v življenju je ta, da takrat ko moraš ne moreš in takrat ko želiš ne gre.
Še en dan je za mano, ko bom s težko muko počakala še par minut, da ura odbije polnoč in vzamem tablet. Kot da je vsak dan silvesterski večer in čakam na novo leto....Samo tisti večer grem prav mino spat...

Nergači in razvajenci

Saj, to so ponavadi eni in isti ljudje. Ne znajo drugega kot jamrat. Vse kar morajo narediti je težko. Imajo pa velikeee želje in še večje potrebe. Vse lepo in prav, samo...nimajo pa sredstev, s katerimi bi lahko zadovoljili svoje želje in potebe. No, imajo redne prihodke, to ja, samo kaj, ko ne vedo kaj so prioritete in kaj ne. Kaj je res potreba in kaj je kaprica. Ampak, oni bi vse, ne glede na to koliko stane. Mora se videti na ven, da oni imajo. Mora se vse svetiti, mora biti najbolje. A realnost je kruta. Ti ljudje so čisto brez denarja, v bistvu životarijo iz danes na jutri. Ko jim nakažeš možne rešitve jih nočejo niti videti, ker so raje žrtve, ker so raje bogi, ker raje fehtarijo za keš. To ni veliko keša, ne več kot  50, 100 eur, ravno toliko da doštukajo svoje siromašno življenje od plače do plače.
Ampak še vedno so ponosni, še vedno imajo bolje od boljšega, še vedno se mora na ven vse svetiti. Še vedno se mora videti, da imamo.
Saj bi lahko imeli, to je dejstvo, samo kaj ko ne znajo določit prioritet....
Da bi kaj spremenili? Da bi znižali stroške za neumne, nepotrebne stvari? Da bi malo stisnili, samo dva meseca in prišli na zeleno vejo. Kje pa, potem ne bi bili revčki in potem se ne bo mogli smilit sami sebi.

Ne boj se delati velikih korakov. Prepada ne moreš preskočiti z dvema majhnima skokoma. (David Lloyd George)

Zakaj je nastal za zapis? Zato, ker je vse narobe, ko nekomu poveš po resnici, da si je čisto sam krvi za to kar se mu dogaja in da ga nihče ne sili v to, da ima vse kar ima. In ko mu poveš resnico je konec. Briše te iz FB, kot mali otrok, briše iz imenika, kot razvajen pamž. Samo še cepetati mora na mestu, ker mu je nekdo povedal kaj je. Nergač in razvajenec, ki ne zna poskrbeti zase!

Horskop seka!

Mesečni horoskop - Ribi

julij 2011
Pred vami je čudovit mesec, v katerem bo poudarek predvsem na čustvih. Že prvega v mesecu, ko bo nastopil Mlaj, boste začutili prve spremembe. Najverjetneje boste začeli z novim obdobjem na osebnostnem področju. Srečo boste uživali v miru, zadovoljni boste sami s seboj, kar se bo pozitivno odrazilo tudi na ostalih področjih. Pomembne spremembe se vam obetajo tako na poslovnem kot na finančnem področju. Končno boste želi sadove, saj ste v zadnjem času vložili veliko truda in odpovedovanja. Če ne prej, se vsaj za konec meseca odpravite na dopust, ki ga nujno potrebujete. Dokončajte z vsemi obveznosti, ki jih imate v službi in se odpravite novim dogodivščinam naproti.
Vir: 

Tale horoskop pa seka! V nulo!
Pa začnimo:
Pomembne spremembe se vam obetajo tako na poslovnem kot na finančnem področju. Seveda da se mi. 15-tega dobim svojo zadnjo plačo na železnicah. Ok, naslednja bo samo za 4 dni, tako da lahko rečem, da bo to zadnja. Torej, horoskop ima prav. Obetajo se mi spremembe. Na poslovnem in tudi finančnem.
Če ne prej, se vsaj za konec meseca odpravite na dopust, ki ga nujno potrebujete. Sem že na dopustu in to sem mi pozna. Sem sproščena in delam to, kar želim.
Dokončajte z vsemi obveznosti, ki jih imate v službi in se odpravite novim dogodivščinam naproti.
Razen tega, da rabim še uradni papir, sem že končala. No, zadnji dan bom prišla in dala ljudem za kavo. To bo moj poslovilc. Al pa tut ne, klinc jih gleda!
Novim dogodivščinam naproti - sem že tam, že hodim :)
In za konec: Končno boste želi sadove, saj ste v zadnjem času vložili veliko truda in odpovedovanja

Tako je, končno bom žela to, kar sem sadila svojih 15 let. No, to ne pomeni, da je že čas žetve. Ne, le začelo se bo kolobarjenje.

Jutri, jutri grem še nekaj narediti. Žal mi vsekakor ne bo, saj je dejstvo, da ti je življenje določeno ob rojstvu. Jutri grem pogledat, kaj mi je namenilo. Me že prav firbec matra, kaj bom zvedela o sebi.
Jah, kaj novega mislim da ne, lahko bom le bolj pozorna na kakšne stvari in - seveda, če ne bom pozabila - upoštevala, kjer moram kdaj bit ;)
Od jutri bo vse drugač, to že danes vem!
Že danes zdele si pojem:

Spremenjen blog

Spremembe so tisto, kar te vodi naprej. Že v četrtek sem začela s spremembo bloga. Sicer je res, da kaj veliko ne morem spremeniti, lahko pa ga barvno. In to sem naredila. Nekako sem ga dala v bolj zrele barve in dodala delček sodobne tehnologije.

Navajam se na spremembe, ki se dogajajo. Nekatere se pripravljajo, začele se bodo pa v kratkem. Dejstvo je, da ne bo več varno. Sicer vprašanje varnosti je tako zelo relativno. Če bi imela samo službo, potem ne vem kako bi bila varna plača, ki sem jo dobivala.

Grem na zavod, prav nič mi ne bo hudega.  Pridobila bom pol leta, da totalno naredim vse kar rabim. Potem pa samo štarat na polno.
Še pred tem, pa moram diplomirat. Rekla sem, da bom imela do 1.7 počitnice, ki sem si jih zaslužila. Danes smo 2.7. in diplome še ne pišem, ker sem dala prednost angini. Imam pa pospravljeno mizo, tako da lahko začnem.
Spremembe...največja se je zgodila marca v moji glavi, ko mi je telo dobesedno povedalo, da to ne pelje nikamor. Ko se ti telo upre, ne moreš nič. In pravočasno sem ustavila vse skupaj in rekla konec. Konec življenja, ki ni življenje. Konec ljudi, ki te tlačijo dol in te delajo neumnega. Konec izkoriščanj in konec nazadovanja.
Sprememba...je vsak dan posebej, ko ga jemlješ takšnega kot je in ne takšnega kot naj bi bil.
Srečna sem, ker imamo okoli sebe ljudi, ki verjamejo vame in me spodbujajo pri tej pot. Ok, starši bodo tisti, ki bodo čisto šokirani. Saj jih razumem, ne glede na to koliko smo stari, smo zanje vedno otroci. Ampak...otrok je zrastel in postal samostojen že zdavnaj, sedaj bo samo še res sam skrbel zase. Bodo sprejeli ali ne, bodo morali.
Zato pravim, da sem srečna ker ljudje okoli mene verjamejo vame in so veseli zame.

V zenu vedno pravijo, naj se izogibamo nevarnim višinam in gremo na varno pot. Ta pot pomeni le običajnost. Zadnja stopnja zena je sposobnost, da se ustalimo v normalnosti. (Trevor Leggett)

Pa sem zbolela

Poletja ne maram, ker ne maram vročine. In vsako poletje zbolim. Ker pijem ledeno vodo, ker si klimo nabijem direkt v glavo, ker ...se potem prehladim.
Spet sem na antibiotikih in spet sem tiho, ker težko govorim. Požiranje sline mi dela težave, ker imam eno veliko kepo tam kjer je ne bi smela imeti.
Tokrat vem, da bom hitro spet ok, ker se durgače počutim ful dobro. Ravno sem pogledala datum. 1.7. Še pol leta nazaj bo bila z gnojno angino v službi in bi kucala plače v računalnik, ker 12 let nisem imela zamenjave zase.

Lahko zboilm tudi prvega in mi je čisto vseeno za vse. Važno je, da se pozdravim. Uf...tega nisem navajena. Se pa navajam. Najprej jaz, potem pa ostali. Paše!