Prišel je tako željen dan, prvi januar. Dan, ko kar naenkrat pozabimo stare stvari in začnemo na novo. Dan, ko izrečemo polno obljub, ki jih itak potem ne izpolnemo. Dan, ki nič ne zbriše, samo doda skrbi leta, ki se začenja.
Letošnje praznovanje je bilo ...že dolgo ni bilo takšno. Kakšnih 32 let. Le da sem namesto medvedkov v postelji imela Ajšo in Bajko. Nič se ni spremenilo čez noč, še vedno sem bolna in še vedno no nekaj je le bolje, občasno lahko diham čez eno nosnico. Greo pa na bolje, ker me grabi lakota.
Jutri sem hotela otroke peljat na sneg, pa je sneg prišel do mene, ker kot kaže le nekaj je tam gor in je opazilo, da ne bo šlo. Če pridem do tega, da bom lahko dihala čez obe nosnici bom zmagala.
Zdravega predvsem vam želim in pa ne delat previsokih ciljev za to leto, ker neizpolnjeni cilji te samo zatirajo in kvarijo samopodobo.