Zvečer, ko se dan že preveša v drugega ponavadi končam z delom na strani in takrat res nimam moči, da bi še tu kaj napisala.
Z Ajšiko sva bile danes v Lescah. Hvala vremenu, da si počakal s snegom. Učke so ok, no niso, ampak je vse skupaj povezano s starostjo in ji pač leča postaja čedalje bolj motna.
No občasno se itak že sedaj naredi gluho in slepo, tako da sprememb ne bo.
Sem pa nekaj lepega le doživela v teh dneh od kar imam dopust - spim v kosu celo noč, bolj kot to je pa pomembno to, da zaspim, ne pa premlevam vse stvari v svoji glavi.
Kakor koli me ta služba mori in samo še drug mesec počakam, potem jo pa izklopim. Ker poleg vsega me mori to ali dobim jubilejno nagrado al ne.