Me ne skrbi

Jah malo me, ker če me ne bi, bi bilo čudno. Vet je bil včer dežuren in smo šli vsi tja. Bajka spraznit analke, muc se cepit pa pregledat, Ajška pa pokazat tisto tvorbo na rebrih. Ni hematom, kar sem upala da je. Punkcija ni prinesla krvi. To ni dobr, ker je tumor.

Nič ne bomo kompliciral, ker ona tut ne. Uživa vsak dan, sploh sedaj k je sneg. Tumor je na opazovanju in takoj ko se stopli gre stran!

Pomembno je, da mislite le na tisto, kar si želite, in ne na tisto, česar se bojite. (dr. Doren Virtue)

Kakor koli pa priznam ali pa ne, sem začela mislit tudi o minljivosti in o tem, da nič ni večno. Ni vredno kar nekaj čakat in čakat da se bo premaknilo. Ne bo se, če se danes ni se tudi jutri ne bo. In tako je lahko konec koncev skoz. Tisti vmesni čas ko se nekaj le spremeni ni vreden.
Premiki se pač dogajajo zato ker dozorijo in se zgodijo. En se je zgodil malo nazaj. Če hočem narediti tisto kar moram, pa ne ker je nuja (ok malo je), ampak zato ker si želim, moram narediti premik. Če si človek postavi nek cilj ga uresniči. Če mu to onemogočajo določeni ljudje pač zamenjaš ljudi. Zakaj bi se oddeljevala od cilja zaradi ljudi, ki mi onemogočajo dosego cilja?
Življenje je čisto prekratko da bi stalno nekaj čakal. Včasih moraš dati na tehtnico kaj je bolj pomembno in ali imaš dovolj čakanja. Življenje ni kdor čaka dočaka. Ker kdor čaka od čakanja umre. Jaz pa nimam časa čakat.

Res me ne skrbi, ker kakor koli obračamo ugotovimo, da ima vse svoj čas.
Ajšin čas še ni prišel, zato me ne skrbi res ne! Malo no, ker je le moja Ajška.