Bajka: Ko te ni

Te ni, pa v bistvu si. Lebdiš nekje med pretekostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Si nekje v nekem vmesnem času, ko ne veš kam. Nazaj se ti enostavno več ne gre, ker nimaš po kaj. Prihodnost je skoraj da jasna, pa vseeno še ni čas zanjo. Sedanjost je tu, sedaj in je po eni strani tako v naprej predvidljiva po drugi strani pa....vsak dan je nekaj novega, lepšega, no ja če seveda hočeš.

Ukvarjanje z TTouchem je naredilo spremembo tudi v meni. Sploh pa, ko sem včeraj ugotovila, da sem izbrana da sem lahko bila na seminarju. 10 nas je bilo takih. Že samo da si lahko zopet na tistem skoraj da koščku raja na zemlji je dovolj, da se ti napolnijo baterije za nekaj časa.

Škoda le, da vreme ni bilo naklonjeno in sem sonček videla le na Trojanah. Ampak sem ga in bilo je dovolj.

Z Bajči sva se morale skupaj spoprijeti s strahom, ki se mu reče konj. Na žalost sem zvedela, da je konj, ki me je prejšnjič vabil k sebi prečkal mavrico in odšel na drugo stran. Hvaležna sem mu, da mi je on pokazal, da so konj ok in da se ga poboža in božala.
No in tako se je tokrat zdelo, kot da mi hočejo vsi povedat, da so konji ok. Zanimivo, šele ko to pišem se zavedam, a sem božala samo bele. Ok sedaj so beli konj ok.
Bajki se sicer takoj to ni zdelo čist ok in je pošteno nalajala samo skulpturo konja. Ko je prišla do pravega, je bila prav ponižna in se je delala, da ga ni

Ogromen voh za psa....povohala je konja.

No zgodbica se je končala, ko mu je dala lubico direkt v nosnico in konj začel dvigovati žnabelj in vihat nos. Kot pravi delovni nemc, ni čakala na opozorilo in je šavsnila proti njem. Konj je odskočil in Bajka je po novem carica Marica, ker se jo konji bojijo. Od takrat naprej je hodila ko pav po račnu in se spremenila v kavboja Yimmiy-a. In vsakega ki se ji je preveč približal bi ona čapnila...Dobr, da nima gana, ker bi ga kar počila bučka mala.

Še dobr, da so konj tako skulirani, da so jo vsi samo čukasto gledali kaj se gre.

Ne vem zakaj, ampak črni vranci mi nekako sedejo. Nek misterij v katerega nimam vstopa me vleče k njim.

Magični krogec in četrt. Definitvno sprobano in dela. Predvsem v tem terapevtskem delu dela in je to to, kar sem predvidevala da je. Intuicija je tista, ki vodi pri tem in opazovanje. To mi gre kar dobro od rok. In rezultat tako na meni, soljudeh in živalih je bil viden. In to mi je všeč. Zaenkrat mi je še vedno uspelo ustavit glavobol, tudi enemu sem ga uspela ustavit. Edino svoje rame še ne morem spravit v red, za to bo poskrel upam da moj skriti adut v posodici.

Hmm le kaj mi hoče povedati moja ura...ok ima prazno baterijo, ampak zakaj hudiča se sekundi kazalec vrti nazaj. Neeeee prosim ne it čas nazaj, včeraj je bilo vse čudno k je bil dan tako dolg, pa le eno uro je bil daljši. Smešna je tale moja ura....moj čas je je vrnil za pol minute nazaj. Kaj mi hoče povedat, ta moja ura? Zakaj se vrtimo okoli 6 na številčnici.....če tole nima povezave z mojim TTouch? Magični krogec...je krog in četrt. Če si predstavljamo številčnico na uri: Vedno začnemo na 6, če gremo proti devet, se krog konča na 9. Če gremo proti 3 pa na tri. In res je, bolj mi leži ta proti devet. In moja ura se lovi sekundo od 6 proti devet in nazaj. Samo zakaj je od 9 šla nazaj na 6?
Preveč zakaj-ov za pozno uro.