Eno leto

Eno leto je že mimo, meni se zdi, pa kot da je bilo včeraj. Sem šla prav gledat kdaj sem začela pisat ta blog, ker vem da je bil enkrat ta čas. In res je že kar leto mim. Začela sem ga pisat zato, ker sem imela polno glavo misli. No to jih imam še sedaj, ampak takrat tiste misli nisem imela z nikomer delit, ali pa so bile tako intimne, da jih zaradi tega direkt niti nisem mogla povedat. Obdobje in okoliščine, ki so me pripeljale do tega so mi naredile eno tako veliko uslugo za naprej. Res je, da so me bolele, ker ni bilo čisto lepo, ampak se je pa pokazalo kakšni so v resnici določeni ljudje. No nek velik premik se je naredil zaradi vseh teh stvari. Nehala sem izžemat zadnje atome moči za druge in nehala sem se razdajat v nedogled. Če sam daješ in daješ je logično da pregoriš. In tako je tudi bilo. Dovolj dolgo sem bila neke vrste molzna krava. Nič več in če sem poštena je sedaj lepše, predvsem pa lažje živet. Ker ne moreš nositi še bremena drugih. Vsak svoj breme naredi in vsak naj svojega nosi. Vsak je svoje sreče kovač, pa naj se to še tako staromodno sliš.
Leto pisanja bloga je za mano in upam, na vsaj še eno leto.




Tole sliko sem dala ocenit in sem dobila 32 točk od 40. Ker ocenjuje profi, ki je zelo oster kritik, sem končno začela verjeti, da mi čedalje več fotk rata.