Spet prazniki

K jih načeloma ne maram. Ampak tale danes je kar ok. Sem bila do pol enajstih v postelji, že dolgo zdrava nisem spala 11 ur. Saj nisem še čisto zdrava.
Kave danes ni bilo pri Azimu, ampak z Mihcem v Siseti. Potem sva si še ogledala cirkuške živali in nekaj mi pravi, da jih tepejo ravno ne, ker niso zgledale prav nič prestrašene. Sem božala ponija in bemti kar mela bi ga no. Lami sta dajali občasno tko čudno ušesa nazaj, da mi je bilo malo neprijetno priznam. Ob pogledu na ogromne kamele mi je pa najprej prišlo na misel- samo da ne udidejo in se mi prikažejo na poligonu.Že včeraj sem se odločila, da bom tudi malo več v kuhinji, ker je itak dež, tako da je včeraj bila po dolgem času tista prava jota iz repe. Sem biznis z mehankrjem naredila z njo. Blagovna menjava je še vedno zakon. Jaz njemu joto, on meni žarnico zamenja. No saj to bi mo ji tko al tko ;-)
Danes pa sem se spravila packat. Kar velik packanja je bilo, priznam.
Najprej rabiš jaboljka. Lepo olupljena in naribana, pripravljena z sladkorjem, cimetom in muškatnim oreščkom.
Potem skuto. Jaz imam najraje kar mercatorjevo, ker je lepo spasirana. Potem pa samo še sladkor in kislo smetano not, zmešaš probaš, dodaš še jajček in to je to.Seveda moraš pripravit tudi pekač. Soseda mi je izdala skrivnost, da če ga namažeš s maslom in daš čez drobtine se nič ne prime. In res se ne.Seveda rabiš tudi listnano testo, tudi tukaj prisegam na najboljšega soseda.Potem pa lahko kar začneš. Najprej pripraviš pekač, da se lahko začne. Testo zložiš tako, da prekrije vse in ti ga še nekaj ostane za na koncu.
Najprej gredo not jaboka. Predno to narediš, daš še na štedilnik mleko.Čez to daš plast testa, ki ga prešpikaš zato, da gre ven zrak.
Sedaj pride skuta in spet plast prešpikanega testa.Mleko bo počasi zavrelo in pripravi se lahko še orehe in mak. Oboje je potrebno prekuhat na mleku predo gre na testo. Zopet nasvet sosede - zato je njena potica ta naj tabol! V orehe se da vedno še malo zdrobljeni napolitank in malo čokolade v prahu, da izgubijo tisti pekoč okus.Ko je tudi dovolj sladko, damo to v pekač.Spet našpikamo plast testa in damo gor mak, ki smo ga prej prekuhali in sladkali.Damo še zadnjo plast testa in prešpikamo.Testo, ki gleda čez rob zavihamo nazaj na pekač.Vse skupa jprelijemo z sladko smetano, da bo mehko in spet prešikamo. Damo v pečPečemo...In spečemo.
Pa dober tek!

Eno leto

Eno leto je že mimo, meni se zdi, pa kot da je bilo včeraj. Sem šla prav gledat kdaj sem začela pisat ta blog, ker vem da je bil enkrat ta čas. In res je že kar leto mim. Začela sem ga pisat zato, ker sem imela polno glavo misli. No to jih imam še sedaj, ampak takrat tiste misli nisem imela z nikomer delit, ali pa so bile tako intimne, da jih zaradi tega direkt niti nisem mogla povedat. Obdobje in okoliščine, ki so me pripeljale do tega so mi naredile eno tako veliko uslugo za naprej. Res je, da so me bolele, ker ni bilo čisto lepo, ampak se je pa pokazalo kakšni so v resnici določeni ljudje. No nek velik premik se je naredil zaradi vseh teh stvari. Nehala sem izžemat zadnje atome moči za druge in nehala sem se razdajat v nedogled. Če sam daješ in daješ je logično da pregoriš. In tako je tudi bilo. Dovolj dolgo sem bila neke vrste molzna krava. Nič več in če sem poštena je sedaj lepše, predvsem pa lažje živet. Ker ne moreš nositi še bremena drugih. Vsak svoj breme naredi in vsak naj svojega nosi. Vsak je svoje sreče kovač, pa naj se to še tako staromodno sliš.
Leto pisanja bloga je za mano in upam, na vsaj še eno leto.




Tole sliko sem dala ocenit in sem dobila 32 točk od 40. Ker ocenjuje profi, ki je zelo oster kritik, sem končno začela verjeti, da mi čedalje več fotk rata.

Repa

Jota iz kisle repe je nekaj najboljšega za na žlico. Sem jo iskala že zadnjič, ko se mi je zaluštalo jesti joto, pa je ni bilo nikjer.
Danes sem jo zagleda in najbolj logična stvar je bila......jutri bo jota. Prekajena svinjska krača za meso in okus.
Danes sem oboje kuhala 3 urce, se repca kar stopi v ustih, jutri jo dokončam in s taveliko žilico pojem.
V bistvu mam rada zimo, ker pozimi se je na žlico.

Zimski čas

Danes sem bila prvič po marcu? frej, brez šole. Jupi jaaaa še malo pa bo konec teh tečajev, čeprav....ravno sem dala na net, da bo že nova skupina mladičkov. No ampak med tednom pa res ne bom več imela, ker je ob petih že tema.
Mi kar paše spet malo spat popoldne pa nič ne delat. No tale nič ne delat ni ravno delat nič.

Kolk se tole dobr vidi a ne?
V Škd Bajka organiziramo še eno skupino igralnih uric za pse stare od 4-6 mesecev.
Začetek tečaja bo sredi novembra 08. Igralne urice trajajo 4 mesece in bodo med vikendom.

V igralnih uricah je predvsem povdarek na pravilni igri in odpoklicu.
Psi se kontrolirano igrajo med seboj in s tem jih naučimo pravline komunikacije med vrstniki. S tem se izognemo večini konfliktom, ko odrastejo.

Zaradi kontrole jih imamo vseskozi na 10 m povodcih.

Ne dovolimo nobene grobe igre

Naučimo pse sobivati z različno velikimi psi


V igralnih uricah damo velik povdarek tudi odpoklicu in po koncu igralnih uric lahko rečemo, da odpokličemo psa iz igre s psi. Naučimo se tudi osnov poslušnosti in lepe hoje na povodcu.
Hodimo tudi na skupne sprehode z odraslimi psi, ki hodijo v Škd Bajka
Živalski vrt je že stalnica v igralnih uricah.

Letos smo dodali še obisk Arboretuma



Če ste dobili mladička, ali pa ga v kratkem pričakujete vas vabimo, da se nam pridružite.
Informacije na mail: bajka_0304@yahoo.com ali na telefon 040/500-972

Kar nekaj knjig moram prebrat. Pa kar nekaj stvari moram vaditi na svojih žvaleh, da bom potem lahko prenesla na druge. T Touch moram naštudirat, ker bom verjetno pozimi imela spet tematske sklope in bo en izmed sklopov tut TTouch. Dva bosta v bistvu. En bo terapevtski, drug pa v smislu šolanja.
Pa masažo psov moram prebrat, pa malo gibe dodelat....jaz bi bila moja žival.....če ju ne touch-am ju pa masiram.....
Pa dve knjigi o fotografiji me še čakata. Pa še ziher se bo kaj našlo o motivaciji, in o osebni rasti.
Bo nič delat ja...

No pa skrajni čas je, da se začne delat na strani bajka.si


Tistemu, ki se boji misliti, običajno pravimo, da je discipliniran (Letz)

Ne bojim se misliti in dejstvo je, da me zeza disciplina.
Za začetek vsega moram med prazniki vse papirje, račune, ......skupaj v eno celoto dati in se dobit z računovodkinjo, da vidim kako in kaj kaže za ta let. Je traba spet majčke naročit, pa kakšen flis ne bi bil švoh, tut brezrokavnik bi sedel z napisom Dog`s staff

Prazniki....dva dni bom spala zjutraj, to je razlog za veselje!

Ko te ni

Te ni, pa v bistvu si. Lebdiš nekje med pretekostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Si nekje v nekem vmesnem času, ko ne veš kam. Nazaj se ti enostavno več ne gre, ker nimaš po kaj. Prihodnost je skoraj da jasna, pa vseeno še ni čas zanjo. Sedanjost je tu, sedaj in je po eni strani tako v naprej predvidljiva po drugi strani pa....vsak dan je nekaj novega, lepšega, no ja če seveda hočeš.

Ukvarjanje z TTouchem je naredilo spremembo tudi v meni. Sploh pa, ko sem včeraj ugotovila, da sem izbrana da sem lahko bila na seminarju. 10 nas je bilo takih. Že samo da si lahko zopet na tistem skoraj da koščku raja na zemlji je dovolj, da se ti napolnijo baterije za nekaj časa.Škoda le, da vreme ni bilo naklonjeno in sem sonček videla le na Trojanah. Ampak sem ga in bilo je dovolj.

Z Bajči sva se morale skupaj spoprijeti s strahom, ki se mu reče konj. Na žalost sem zvedela, da je konj, ki me je prejšnjič vabil k sebi prečkal mavrico in odšel na drugo stran. Hvaležna sem mu, da mi je on pokazal, da so konj ok in da se ga poboža in božala.
No in tako se je tokrat zdelo, kot da mi hočejo vsi povedat, da so konji ok. Zanimivo, šele ko to pišem se zavedam, a sem božala samo bele. Ok sedaj so beli konj ok.
Bajki se sicer takoj to ni zdelo čist ok in je pošteno nalajala samo skulpturo konja. Ko je prišla do pravega, je bila prav ponižna in se je delala, da ga niOgromen voh za psa....povohala je konja.No zgodbica se je končala, ko mu je dala lubico direkt v nosnico in konj začel dvigovati žnabelj in vihat nos. Kot pravi delovni nemc, ni čakala na opozorilo in je šavsnila proti njem. Konj je odskočil in Bajka je po novem carica Marica, ker se jo konji bojijo. Od takrat naprej je hodila ko pav po račnu in se spremenila v kavboja Yimmiy-a. In vsakega ki se ji je preveč približal bi ona čapnila...Dobr, da nima gana, ker bi ga kar počila bučka mala.
Še dobr, da so konj tako skulirani, da so jo vsi samo čukasto gledali kaj se gre.
Ne vem zakaj, ampak črni vranci mi nekako sedejo. Nek misterij v katerega nimam vstopa me vleče k njim.

Magični krogec in četrt. Definitvno sprobano in dela. Predvsem v tem terapevtskem delu dela in je to to, kar sem predvidevala da je. Intuicija je tista, ki vodi pri tem in opazovanje. To mi gre kar dobro od rok. In rezultat tako na meni, soljudeh in živalih je bil viden. In to mi je všeč. Zaenkrat mi je še vedno uspelo ustavit glavobol, tudi enemu sem ga uspela ustavit. Edino svoje rame še ne morem spravit v red, za to bo poskrel upam da moj skriti adut v posodici.

Hmm le kaj mi hoče povedati moja ura...ok ima prazno baterijo, ampak zakaj hudiča se sekundi kazalec vrti nazaj. Neeeee prosim ne it čas nazaj, včeraj je bilo vse čudno k je bil dan tako dolg, pa le eno uro je bil daljši. Smešna je tale moja ura....moj čas je je vrnil za pol minute nazaj. Kaj mi hoče povedat, ta moja ura? Zakaj se vrtimo okoli 6 na številčnici.....če tole nima povezave z mojim TTouch? Magični krogec...je krog in četrt. Če si predstavljamo številčnico na uri: Vedno začnemo na 6, če gremo proti devet, se krog konča na 9. Če gremo proti 3 pa na tri. In res je, bolj mi leži ta proti devet. In moja ura se lovi sekundo od 6 proti devet in nazaj. Samo zakaj je od 9 šla nazaj na 6?
Preveč zakaj-ov za pozno uro.
Tole je nastajalo danes, črna miza dela čudeže. Ma ne no, le lepe slike ;-)

Kraja

Seveda, bi bilo čisto preveč lepo, če seto ne bi zgodilo. Ukradli so verigo za čez parking. Upam, da dobro opravlja svojo nalogo naprej.

delam, delam, delam

Ma ne, saj ni tko hudo, sam malo me tole pomanjkanje železa zeza in se mi skoz malo vrti, pa nič se mi ne da. Ampak vseeno moram in mi je zato vse na začetku toliko težje in ker se ne znam šparat sem potem res utrujena.
In zato tut nič ne napišem, ker se mi po pravici povedano ne da. Saj bo bolje, je vsak dan bolje.

Preveč različnih stvari in premalo časa vedno pripelje do tega da si utrujen in ni še čas, da bi strnila misli v celoto. Ker so stvar preveč nepovezane. Popolnoma nekompatibilne čerpav načeloma vse izvira iz iste stvari oz. ima skupni imenovalec.

No razen ene stvari ne delam. Nič ne delam na internetni strani, ker sem vizualc in rabim tut vizualno vizijo.
Ampak vse bo...kmalu.
http://www.youtube.com/watch?v=AWHBrlcjX-A

Balašević

Tole morte poslušat, tut če ga ne marate, ker paše zraven!


Jesen je čas zaključkov. Narava zaključuje delo letošnjega leta in ne vem, nekaj podobnega se dogaja v meni. Kar nekaj se je tko zgodilo samo od sebe. Na stvari itak nimaš ravno velikega vpliva če v to nisi vpleten samo ti.
Nekaj je stvar letošnjega leta. Ne polagam več nikomur računov in ne zagovarjam se več pred nikomer. Sama sebi sem največji rabelj in župnik v eni osebi. Odgovorna sem le sebi in nobenemu drugemu. In ja je veliko lažje živet, priznam. Tako da mogoče lanski monologi le niso bili odveč. Čas je tisti, ki nam kroji življenje in če drugi nimajo časa vključit se v tvoj čas, se tudi ti nimaš časa vključit v njihovega. Čisto enostavno. Kolikor daš toliko dobiš. Ker itak vsak samo za svojo ritko poskrbi.
Še vedno velja in upam da vedno bo. Vsak ima pravico enkrat v življenju zajebat in so mu zaradi tega še vedno odprata vrata. Da bo ob tem pa prenesel krivdo da je zajebal name, tega se pa ne grem, ker to je pa že to, da zajebeš drugič. Zgodbo o oslih in enkrat na led pa itak da poznamo.
Ne delam še inventure, daleč od tega, le zadeve se počasi umirjajo in pripravljajo na počitek in v tem obdobju lahko človek vidi kdo je tisti, ki je ob tebi zaradi tebe in ne zaradi koristi, ki jih ob tebi ima. Tisti, ki so zaradi med drugim tudi zaradi koristi ob meni pa le to naredijo tako, da imam korist od njih tudi jaz. In to je čisto nekaj drugega kot prvi.

Če ste prepričani, da so vam vaše lastne napake uničile srečo, se sprijaznite s tem.
Nehajte misliti na to, saj se ne morete vrniti in poskusiti še enkrat.
Učite se. Pojdite naprej.
Sedaj ste modrejši. Nikoli ne morete spremenitn preteklosti -
Lahko pa spremenite sedanjost. (Pam Brown)

Izgubljeni sin

Bai, siv fant, za katerega nisem vedela v kaj se je razvil.
In splet okoliščin je... tak sem biltak sem pa zdaj:
Ma sem mamin sin, tale pogled je preveč podoben.
Kolk sem vesela res!

Sekcija za pohodništvo - pasji popotnik

Danes smo uradno začeli s tem. Kar smo že nekaj časa tenstal, smo danes začeli. Sicer s trekingom po arboretumu, toliko da se spoznamo z našim gorskim vodičem. No pa še potojočo reklamo smo si naredili.
Naslednji treking je še ravninski - živalc, potem bo pa že hribčkast - Račica.

Če smo se odločili bomo pa šli.

Obiski

So luštni...
Da se jima da....