Napetost

Glih prav dobre volje sem, da naredim kakšno "napakico". Že dolgo nisem naredila nič moralno spornega in ne vem zakaj spet ne bi.
Zvezde so prave, dnevi tut, torej..... k vragu morala, a ne?

Kdo pa je reku da se moram imet stalno pod kontolo, saj sem le človek in človek pač dela napake. In če te k temu napeljuje vse kar se dogaja okoli tebe je logična posledica napaka.

No saj od besed k dejanjem je velik korak, ampak ni vrag da ne požrem spet svoje principe.

Napetost morate znati obvladovati.
Ne dovolite ji, da ona obvladuje vas.
Sprostite se! Umirite se, ustavite se,
vzemite stvari (življenje) v svoje roke.

Pomlad

Ja danes je bila, ker sem imela končno v šoli samo bombažno majico in itak da brezrokavnik.
Samo prehitro se ne smem zadovoljit, ker včeraj sem dopoldne šla tut v kratkih rokavih na sprehod, popoldne je bla pa spet zima na pol.

Uživat je treba v malenkostih. Samo ne pa živet od malenkosti! je treba mejo naredit!

Razumnemu bitju je ravnanje po naravi enako kot ravnanje po miru. (Mark Avrelij)

Mavrica

Tkole se je videlo čez mojo okno. Pol sosedove hiše v soncu,pol v dežju.
Tko nekako bi se dalo še kaj drugega opisat, ne samo današnje popoldansko vreme.

Dopoldne sem bila v kratkih rokavih na sprehodu, med pitjem kave sem bila rdeča v obraz, popldne na kavi me je že zeblo, potem je deževalo, pa spet sijalo sonce. Ok na tretjo kavo nisem šla tko da ne vem kako je bilo.

No v tistem drugem bo tut sonce, ni vrag, saj se prebija čez oblake ne sicer vsak dan, ampak pogosto pa.

Ko se ti ne da nič

Ne vem ali vreme tako vpliva name ali pa lebdim nekje, pa še sama ne vem kje. Saj konec koncev je čisto ok, ker narejeno je vse, ampak ja, jaz štekam tega tipa čist!

Vrnila se je črnogorka iz zdravniškega pregleda in vsa žalostna reče svojemu
možu, da ima samo še deset ur življenja in mu predlaga:
"Ajde da vodimo ljubav cijelu noč !"
"E, pa lako je tebi, ti sutra ne ustaješ" - odgovori on.

Monotonost

Te ne maram, a se mi bo kmalu zgodila. Vse bo isto, samo subjekti se bodo menjali.

Hočem akcijo, ma saj ni treba da vsakič sneži, ko se čisto prehitro vozim po cesti in razložim zelo po pravici policistu zakaj to počnem. Ok saj ne vem kaj je bilo bolj adrenalinsko voziti čisto prehitro al čakat da bo policaj rekel, ja res je, res ne noro.
Kakor koli, bilo je neodgovorno in zaradi monotonsti se lahko zgodi da počnem neodgovorne stvari, kot je recimo en hiter (prehiter) krog okoli Ljubljane.

Spet mi bo ušla še ena pomlad, ki jo bom sicer preživela v naravi, pa od nje ne bom imela nič.
Ok spet se bom zadovoljevala z drobtinicami, z ukradenimi trenutki in malimi radostmi.

Saj bo, vedno je in tudi letos bo!


Nered vam v življenju nudi občutke ugodja, varnosti, razvedrila in zaščite. Poiščite skrite pasti, ki se skrivajo v njem. (Julie Morgenstern)

Zato verjetno imam vedno nepospravljeno sobo in avto in pisalno mizo.....ker ja, saj to je to in v bistvu je samo na videz vse skupaj monotono.

Prekoračitev

Ko se naspiš ker dva dni spiš bolj malo se vprašaš ali si mogoče prekoračil kakšno stvar/načelo, samega sebe...., ki se je zgodila/o zadnje dni.

V življenju ni dobrih ali slabih stvari, so samo različne okoliščine (Eyecatching)
Res je okoliščine te vodijo k dejanjem, k mislim, v bistvu je naše življenje itak eno samo prilagajanje okoliščinam.
Najhuje pri tem je, da šele ko pride do okoliščine v kateri lahko izgubiš nekoga ki ga imaš rad, začneš razmišljat o tem kaj ti sploh pomeni in kako bi bilo brez njega.

Napoleon za pogum pravi, da kdor nikdar ni bil v nevarnosti ne more poznati hrabrosti.

Ja, biti hraber v nevarnosti je tisto najtežje. V tebi notri vre, vsa čustva tako negativna kot pozitivna se prepletajo med seboj, daješ obljube sebi samo da dobiš tisto kar v tistem momentu nimaš in ne veš kako bi to dobil. Nemoč in strah ker lahko za vedno ostaneš brez tistega kar ti največ pomeni in ti daje žarek svetlobe v temi te vodita, da tega ne pokažeš na ven.
Ko se le uresniči tista edina želja, ki jo imaš v tistem trenutku si v precepu....ali se zjokat od veselja ali pa dati ven tisti bes, obup ...vse kar je je nabralo med čakanjem na ta trenutek v tebi.

Ma ja, oboje je treba, samo pravo mero je treba najt.

Samo kako se prilagoditi okoliščini....najbolje da se prepustiš, pa vidiš kaj bo.

Prepustiti se.....s tem lahko zagovarjaš kakšno svoje dejanje, ki je prišlo res iz spleta dejanj, ki so bila popolnoma sponata in ja, so pasala v tistem mislim da vsem.
Kaj je tisto, kar te ustavi, da ne narediš tistega, kar si v bistvu želiš, pa hkrati si vseeno ne želiš, ker ......
Predno se odločiš, da boš stopil na plin točno veš, da lahko reskiraš kazen za prehitro vožnjo. Ok plačaš in je.
Ko pa se zaveš, da boš prekoračil mejo ...pa ne veš kaj te čaka potem. In ja, v tistem trenutku odločitve kjer se počutiš podobno kot takrat ko si v največji nevarnosti, se začneš zavedat koliko ti pomeni nekdo.
In dejstvo je, da ti pomeni čisto preveč kot si upaš priznat. Zato je bolje meje ne prekoračit na tak način, ker ni fer najprej do sebe potem pa do drugih.

In tu smo si ljudje in psi različni. Mi baje imamo razum, vsaj znanstveniki tako pravijo. Psi se bi v trenutku ko so na razpotju bi ne bi, odločili za bi, ker jih vodi nagon. Mi pa razmislimo, čeprav nas vodi nagon in rečemo sebi ne....in upamo/vemo, da je ta ne, ne še, ne pa dokončni ne.

Bajka

21.03.2004 ob 6.35 sem prišla na en čuden svet. Najprej me je prelizal en velik, topel jezik, potem pa so me v roke vzeli ljudje. Dali so me na vago in so reki, da imam 521 g.
Položili so me nazaj, kasneje sem dojela, da je to moja mama in okoli mene so bili še štirje mali knedlji Kmalu sem ugotovila, da se da pri mami jest in pogret dokler ni nastala panika in sta se nam pridružila še dva bratca. In končno je bilo ob pol enajstih vsega konec z našimi prihodi in začeli smo se imeti lepo na tem svetu.
že čez tri dni sem imela 780 g in že takrat sem imela velika ušeska.
Lepo smo rasli in se redili. Mama nas je že kaj kmalu začela vzgajat, ampak prvič nisem bila kriva jaz, ampak Brihta, da sej je mami razjezila. Strah me je bilo pa tako kot da sem jaz tista na katero se jezi.
Ampak sem se že zgodaj naučila, da z lubicami vse umirm.

No ja pa napad iz zasede tut...

Tkole smo se imeli prvič na sprehodu
Moja velika ušesa do bila od nekdaj vsem v napoto.

Ampak je rastla tudi glava in ni bilo več tako smešno

Vedno sem pa za žur, pa če sem pri tem v zraku, al pa mal grozno zgledam.

Vse to sem jaz. BAJKA - pravljica, ki se ti zgodi ob meni.

Vse najboljše moja žaba!

Čuden občutek

Mah o tem občutku je že toliko povedanega pa vseeno. In ja, itak da se je spet pokazal za pravega. Samo tokrat je razlika v tem, da mi ni samo tisto ma ja, pač mora biti en kriv, ampak prav tisto haloooo pa kako moraš. Daj malo poglej vase, malo naredi anlizo svojega vedenja potem pa govori to kar govoriš.
Ja me prizadene vsakič ko se to zgodi, seveda da me, konec koncev ves svoj čas vlagam v to. Me pa prizadane toliko bolj kadar je to od človeka k si mu na voljo 24/7, kateremu odgovarjaš na najbolj glupa vprašanja tega sveta, ki se na ven dela najpametnejšega, v bistvu pa ....ma ja saj vem da ljudje, ki že tako nimajo izoblikovanega mnenja za nič kaj šele kaj si od psa želijo in kaj sploh kaj pomeni kakšna stvar podležejo vsakemu, ki govori tisto kar hoče slišat in s tem zakrije svoj neuspeh. Pa ne zaradi metode učenja ampak ker je v tem svetu nekaj zafrknil on - človek.
In tudi že sedaj vem, da se bodo pojavile težave tudi tu kjer je oziroma, da ta pes ne bo to kar si je ona načeloma želela. Pri vsem tem je pa še najhuje to, da to kar je bilo v začetku najbolj pomembno in je ravno zaradi tega hodila k meni je sedaj tisti glavno razlog vsega. Da pa bi kje priznala svoje "grehe" ne, to pa ne.
In to je tisto kar boli. Pa ji drugi, ki imajo več izkušenj lepo povedo, da to ni čisto res kar pravi, pa še vedno isto.
Saj vem da je vedno tako, da na toliko in toliko ljudi se jih vedno določen procent najde ki potem širijo neresnice in celo laži. In tudi to vem, da najbolj boli to takrat, ko to naredi človek, ki ga poznaš že od prej in ki ti je "morli" že od kar je zvedel da se ukvarjaš s tem.
In tudi vem, da sedaj ko grem korak naprej z vsem skupaj sem občutljiva na vsako tako stvar, ker mi konec koncev res ni vseeno. Pa ne zato, ker bi se slabo govorilo o meni ampak ker sem res naredila svoj maksimum, da bi dopovedala osebi, da se mora spremenit. In ob takih stvareh potem vedno najprej sebi očitam lahko bi še to naredila pa nisi.

Pokojni dr. Rugelj je rekel nekje: tisti, ki zaključijo zdravljenje z mojo metodo prestopijo v elito. Niso daleč od elite tudi tisti, ki zaključijo mojo šolo.

In ja priznam pogrešam nekoga, ki bi mu to povedala, pa bi rekel ej nehaj ravno zato kar počneš in ravno zaradi tega in tega te imamo radi in te cenimo.
Ma težko si je biti skoz sam sebi motivator, včasih rabiš samo stavek, dva in greš naprej. In to pogrešam res.

Mlinčki

Tokrat tisti v glavi, ki meljejo nekaj in jih ne moreš ustavit. Pa niti ne veš zakaj je to dobro ali slabo, veš samo da ti ob tem ni dobro, pa tvoj ponos ali pa kar nekaj, ne dovoli, da bi nehali mleti.

Kdo je tvoj gospodar:
tvoje želje ali ti sam?(Indijski pregovor)

Dobro vprašanje kdo komu je kaj.
Kdo vodi ego da ne naredi tisto kar si ostalo želi. Po drugi strani pa kdo preprečuje želji da se ne uresniči?


Ma dovolj filozofiranja. Tako je, ker sem se odločila da tako bo in konec. Pa tako malo rabim da se premislim, pa ni povoda za to.
Pa čeprav mi to ni všeč in mi ni pri tem lepo. Saj tista tiha želja je in mogoče se bo uresničila. No ja želim si, da bi se in to je tut nekaj.....kako se brez veze sami sebe mučimo.

Iskrenost

Vrlina, ki jo definitivno marsikdo več nima. No vsak jo globoko v sebi ima, samo od "štrikanja" in neiskrenosti zaradi slabe vesti do sebe in drugih jo ponavadi potlačijo nekam kjer upajo da ne bo prišlo na dan.
Ko sem prejle čakala prijatelja na kavi sem nehote poslušala pogovr za sosedno mizo. Šlo se je o iskrenosti med dvema. Pač ga je bejba videla kako poljublja drugo, on pravi da je prijateljici čestital za rojstni dan, ona njemu da ni bil poljub za rojstni dan, ker za RD so trije ne pa objem in poljub......dober napad je imel...ja veš to je pa zato, ker mi ne zaupaš in ker se ne pogovarjava in ker......No tudi punca ni bila od muh....a prijateljica, zakaj pa ne vem nič o njej, zakaj je pa nisi omenil nikoli, zakaj pa ne gremo skupaj na kavo, če je prijateljica...
Kaj pa če bi fant prej mislil na to in bi bejbi prej povedal vse skupaj ne pa potem, ko je neizbežno.
Tukaj govorimo o iskernosti.
Vedno nas doseže pa če to želimo ali ne. Prvič zato, ker je Slovenija zelo majhna in se vse razve, drugič pa zato, ker smo ljudje še vedno globoko v sebi iskreni in nas to gloda od notri.

Jeba je, ko si med dvema ognjema in ne veš kam bi se obrnil, ker te lahko speče na obeh straneh. Torej igrati na iskrenost prej ne post festum, ker tukaj se najbolj zaštirkaš.
No tukaj je odgovor zakaj odpikam ljudi in se sprašuejo kaj je narobe.....tisti, ki so z mano bi bilo fino, da so iskreni, ker se nimam časa ne volje ukvarjat s post festum stvarmi.




Med iskrenimi ljudmi
se nikoli ne zgodi, da zmaga laž,
pri vseh drugih pa velja,
da je nekaj slabega, če preveč priznaš,

in odkar ta svet stoji,
so na njem živeli ti in ti,
človek bližnjega spozna,
ko ga ta enkrat izda,
do takrat pa malo veš.

Med iskrenimi ljudmi,
so preproste vse reči,
kot jasen dan.
Se pa najde marsikdo,
ki se zdi mu prepusto,
če je svet ubran.

In če misliš tudi ti,
a je dolgčas brez laži,
pojdi raje z njo,
naj se z dnevom jutrišnjim,
med iskrenimi ljudmi zbudim.

Prvi svetovni dan spanja

To je danes, spet en dan k je najmenjen nečemu. Samo ta mi je pa všeč!
Zato bom spoštovala današnji dan in grem domov, peljem pse na sprehod in ker je zdravo it popoldne malo spat, bom šla spat!

Po moje

Kaj naj rečem, če pa vem, da bo na koncu po moje pa če je komu to všeč na začetku al pa ne.
In tako je danes po petih letih nekdo prišel na moje in bil celo navdušen nad tem kar počnem. Halo kje je tistih 5 let nazaj, ko sem to isto stvar predlagala, pa ni bila sprejeta....jao, takrat je bilo vse skupaj še bolj izpopolnjeno, ker potem sem vrgla ven stvari, ki jih nisem potrebovala, so jih pa drugi. Ma je hudič k veš, da bo na koncu tko kot si zamisliš. In zakaj se že ubijamo s koncem, ko itak vemo kako bo?

Na koncu bo vse dobro. Če še ni dobro, še ni konec :)

33

Začelo se je takole in takole:

Zaradi tega imam še vedno strahospoštovanje do konj

Nastalo pa je tole:

Z bratom sva od vedno v dobrih odnosih

Že od majhnega se znala delat norca iz sebe, pa so me nazaj držali

Zato je oči raje spodbujal pri tem druge:

Kmalu sem začela uživat v trenutkih mira in tišine:

Verjela v dedka mraza

Kot taprava slovenka bla na triglavu in dobila po riti:

Vmes mislila, da se mi huje kot to, da moram psa za 10 minut privezat na verigi ne more zgodit

Z očitom bila malo gostinka

In čedalje več uživala v ukradenih trenutkih ne dela

In vedno dala vse za svoje spremljevalce


Nekaj se pa baje ni nikoli spremenilo, ko sem zaspana sem taka:

Spet se je začelo

Pasja šola......tko kot komaj čakam konec, vedno komaj čakam začetek.
Pa saj ni nič novega, le stopnja je malo višja, pa vseeno so vsi polni pričakovanja in sklepov da bo vse drugače.
Letos imam en ekstrem, ki ga ponavadi nisem imela. Vedno sem imela same mlade tečajnike, lani se je začelo, da sem dobila "partiznake", letos jih je pa kar nekaj. Celo eno skupino sem naredila kjer sem jih dala skupaj. Se mi zdi, da bo to še ena bolj luštnih skupin. Ker vsaj če bo podobno lanskim "partizankam" bo polno smeha in všeč mi je, ko potegnem iz "starcev" ven otroka.

Bolj kot razmišljam in kalkuliram imajo "partizani" že svoje nasledinke v mali šoli. In tudi tam se jih je nabralo toliko, da bo treba nujno skupino delit in nekako bo treba dat partizanke skup. Dve prav tekmujeta katera zmore več......Ma partizani in partizanke so kul, sploh ko začnejo pečt in nosit.
Lanski velikonočni ponedeljek je bil prav naporen. Pa potem jesen, pa ...skoz so imeli ene praznike, da se je jedlo in pilo. Psi so pa, mah kaj važna je družba, pa da se sprostijo, saj psi so tut nekaj ubogal no. Kaj nekaj, prav pridni so bili.

Moje skupine vsaka specifična s svojimi plusi in minusi. Na začetku je vedno luštno, bom delala na tem, da bo luštno skoz.
Pa končno so Črnuče dojele, da imajo pasjo šolo pred nosom, in to dva v enem dnevu....glas se širi, to mi je všeč

Ni mi pa všeč, da imam jutri RD in da mi starši dajejo darila s katerimi mati nima kaj za počet. Pač je imela RD v nedeljo in je vedno kaj viška.
Predvsem pa mi ni jasno kako je užaljena, ko ji rečem da naj mi res ne kupuje daril ki so v obliki kreme za obraz, parfuma, toaletnih vodic, oblek ali česar koli drugega......a mi lahko ne da nič al pa dnar, pa si bom kupila sama tisto kar moja koža prenese ali pa ne draži moj nos. Porkaš no, saj nisem tujec in ve, ma kot kaže ne ve ker ......ma saj ni važno......sem rekla da to ni več moj problem.....

Za vsakega od nas obstaja ena pot: lahko jo je najti, a težko zadržati. (Jaloux)

Uradniki

Zato, da ti nekdo, ki je celo uradna oseba vrže telefon dol, porabiš 4 ure, 14 različnih klicev na 5 različnih lokacij. Vseh 13, ki nič niso imel s tem so bili prijazni in se trudili in iskali in klicali nazaj in.....zadnji, ki pa je plačan za to, da take stvari ureja, pa vrže telefon dol.

Kot kaže z uradnki ne smeš biti prijazen, ne smeš govoriti slovensko, predvsem pa ne smeš prosit za pomoč.


Delamo, kar smo. Smo, kar mislimo. Kar mislimo, je določeno s tistim, kar se učimo. Kar se učimo, določa tisto, kar izkusimo, določa tisto, čemur se izpostavljamo in kar s to izkušnjo naredim (Danny Cox)

Rožice

Pride Mujo za 8 marec domov z vrtnico v roki in jo da Fati. Fata vsa presenečena in vesela se sleče, vleže v posteljo in da narazen noge. Mujo je gleda in čisto nedolžno vpraša : Fata a nimaš nobene vaze.

No ker so mi nekoč povedati ta vic, se sedaj vedno smejem, ko mi kdo daje rož`co v roke.

Zimska jutra

so ena lepših juter, verjetno zato, ker jih dobim še res v njihovi začetni fazi prebujanja in narava sproti kaže svoje obraze.
Današnji je bil tak, ko se zbudiš takoj in z veliko žlico zajameš vse dobrine, ki ti jih lahko da narava. Pogled proti kamniškim alpam mi je naredil nasmeh na ustih in prebudil vzdih s katerim so pljuča zajela zrak, ker sneg te vedno spomni na nekaj najlepšega. Kamor koli sem pogledala je bilo lepo osvetljeno s sramežljivo sončno svetlobo, ki se je lomila ob modrino neba in oblaki so se pobarvali v čudovite barve. Ko sem sredi gozda stopila z avta me je mraz zarezal v nos. Je, zima je. Vohaš jo s tem, ko je na kamniških alpah sneg in potem mrzli zrak zakorži po ljubljanski kotlini in ti veter reže v obraz pot na pol zmrznjene jutranje solze, ki ti polzi po licu.
Pogledaš proti zasavju, ki je v oblačni modrini, Krim še skoraj v temi, Šmarna gora z belo kapco in čisto na vrhu sramežljivo svetlo modra barva nakazuje, da je nekje na vzhodu že sonce vstalo. Veter naredi s smrekami tak gormki zvok, kot da me narava opozarja, da ne smem misliti, da je sonce zaspalo. Smreke ta zvok naredijo res tako veličasten in potem veter pride do starih listavcev, ki jeseni še niso odvrgli vse posušene liste in zvok postane glasen in nadležen, kot da bi poslušal zvok neštetih branjavk ali pa preveč glasnih činel, ki pripelje do tega, da te bolijo ušesa. Naj se neha. In ja, če se prepustiš narava igra igro s teboj in res so bile misli močnejše od vetra in so listavci utihnili. Saj ne vem je bilo res tako ali pa ji je samo preglasilo šklepetanje mojih zob. Ja zima, veter, sneg......mraz....
Nekdo je napisal Zeleno te ljubim zeleno, jaz pravim zima mora biti bela in belo jo ljubim.
Odpeljem tamali domov, si zapomnim sliko travnika ki je iz ene strani nežno osvetljeno s sramežljivimi žarki sonca, na drugi pa še ovit v poltemo in suhe veje se kotalijo po njem.
Ob takih jutrih si rečem zakaj moram v službo, zakaj? Peljem se po cesti, dobro, da je ravna in lahko opazujem vse strani neba. Sonce in sneg sta naredila kamiške alpe že skoraj vredne greha, Zasavje še spi, oblačno je, ampak vrhovi so sramežljivo posuti s snegom. Tudi tam polhograjsko gorovje al kako se jim že uradno reče je belo, Račica ni bela, je pa Dobeno..... čisto sem zbujena. Pridem na obvoznico in ok vse je v redu, pogled proti Krimu me pomiri, ker je oblačno in ni videti, da bi se sonce prebilo čez. Premišljujem, da imam v avtu v bistvu vse kar rabim. Smučarke hlače, gojzdarje, kapo, pulover iz flisa, rokavice,.....zakaj ne bi svoje spontanosti in impulzivnosti izkoristila enkrat zato, da ...... ma ja saj sem to že naredila in sem odvila in šla za soncem. Že skoraj potegnem telefon iz žepa, pa me glas razuma ustavi, ne ne smem. Cesta ni bila več ravna in je zavijala prosti mostam, ko se je v meni bil boj naj ali naj ne. Rečem ne in sem po eni strani razočarna nad tem, da so leta zameglila spontanost, ko zagledam prizor, ki ga ne vidiš vsak dan. Julijske alpe, obsijane cele s soncem v tako lepi rumeni barvi, ki me je spomnila na polento, verjetno zato, ker jem poletno z mlekom in je bil isti kontrast. Boj se je spet prebudil. Ja, ne, ja ne......premagal je ne. Ni čudno da mi žvižga turbina, ona požre vse moje notranje boje, ker na koncu jih odbije ona.
Prevozila sem rdečo, ker sem morala čim prej med štiri stene, kjer ne morem videti kaj dela narava ker se ne bi več dolgo borila s tropom biglov v svoji glavi in ker so oni goniči bi definitivno dvignila telefon in nekomu rekla: dobro jutro, danes je dan, ko bi lahko vzel nenapovedan dopust.

V ustvarjalnem procesu umetnik postane instrument določenih vitalnih in skrivnostnih sil. (Honore de BALZAC)

Čas

Je zelo relativna zadeva, sploh pa takrat, ko prehitro teče. Že nekajkrat zadnje čase se mi je zgodilo, da me je presenetil pogled na uro. Ampak to je verjetno tako, če se z nekom imaš dobr. Ko se ti ni potrebno truditi da pogovor teče, ampak kar teče in se ne neha. To samo ni dobr, da počneš sredi tedna. Šef me je enkrat sredi dneva vprašal zakaj sem tolk zaspana, pa sem mu povedala kdaj sem prišla domov. Njegov odgovor je bil, saj ni čudnega kaj pa ob taki uri hodiš domov, tam bi spala.

Čeprav, živi se res samo enkrat.....



Živeti je kot ljubiti, ves razum je proti, vsi zdravi nagoni za (Samuel Butler)

Konkurenca

Konkurenca je dobra, ker ljudlje ob njej začnejo razmišljat. Samo hudič je, ko se lahko zgodi tudi to, da ob konkurenci ljudlje postanejo zelo čudni in se obnašajo tako, kot se v normalnih okoliščinah sploh nikoli ne bi.
Je konkurenca res tako stresna situacija, da je potrebno ob njej postati čudak, perverznež, kar nekaj za kar ti je potem žal.
Ja, o moških pišem, ker postanejo v moji družbi če nisem sama čudni. Ma nisem alfa samica, res ne in prosim nočem biti, tako da če je ob meni še en samec lepo prosim ne se obnašat, kot najbolj neumen pubertetni samec, ki mu hormoni stopijo v glavo in se mora dokazovati.
Ostanite to kar ste, naj vas tekmovalnost ne zavede. Ker nekaj si zapomnite, ne glede na to kaj boste delali, izbrala bom tistega, ki mi sede! Ipak sem samica! Ne sedejo pa mi težaki, ker to nobenemu ne! Predvsem pa ne taki, ki nekaj naredijo /delajo, potem jim je pa za to žal. Najprej premisli potem delaj. In predvsem ne delaj drugemu tistega, kar si ne želiš da bo drugi storili tebi.

Vse je mogoče oprostiti, samo ne pomanjkanje srca. Kdor ga nima, naj si ga izmisli.
(DOSSI)

Not padu

A si ti tut not padu.....stavek, ki me vedno nasmeji in ki ga čakam cel film. Ne joči Peter. Po tem filmu je verjetno veliko Petrov dobilo ime, in vsakič ko ga gledam si želim, da če bom imela kdaj fantka da bo tako navihan kot je bil ta Peter. Ogromno spominov se vedno zbudi ob tem filmu. Najprej ta, da smo ga gledali s šolo v Črnuškem kinu, ki ga seveda da več ni. Pa na osnovno šolo, pa na čase, ko smo se podili po travi in bili brez skrbi.

Ampak to se lahko tudi sedaj zgodi, sicer res da samo za par ur, ampak se je. Rabiš le avto in dobro družbo pa prideš v del raja na zemlji, ki ima še čuden ime Draga. Sicer pa vse ne more biti "normalno", ker potem lahko ne verjameš da je to res. Verjeti....najtežja stvar na tem svetu, verjeti samemu sebi in svojemu notranjemu glasu. Počasi si bom začela pisat kaj mi pride na misel v polsnu in kaj od tega se potem res zgodi. Ker nedavno nazaj sem enkrat v sebi razmišljala kako bi bilo fino, da grem tja, točno tako kot sem "videla " v svojih željah se je potem res zgodilo. Še vprašanje za katerega sem vedela, da se bo postavilo je bilo skoraj točno tako kot je bil v tem polsnu. Reakcija na odgovor pa v nulo tak. Kaj dela naš notranji glas, pa se tega ne zavedamo. Nekoč se mi je že dogajalo, da sem sanjala stvari, ki so se mi potem zgodilo in sem se znašla na krajih kjer sem resnično fizično bila prvič, pa vseeno sem vse vedela kje je kaj in .....ja vse se je nekje že zgodilo. In sem se zavestno odločila, da se ničesar ne spomnim več, da ne bom razmišljala, da ne bom poslušala.....samo spet se poslušam in spet se dogajajo stvari.
Ali pa je to tisto....ko si nekaj res močno želiš, razmišljaš samo o tem in sčasoma se ti to tudi uresniči.
Kaj pa vem in če sem poštena me niti ne zanima. Všeč mi je to, da sem postala nazaj spontana. In ko sem spontana sem to jaz.
Pa kaj če se je spet malo pojavil Ne joči Peter v meni. Men je fajn in tistim ki je tudi fajn ob tem naj pač pustijo, da tudi pri njih Peter pride na plan, pa bomo skupaj not padl. Tistim, ki pa to ni všeč pa.....življenje je le eno, živimo ga tako, kot si ga upamo.