nedelja, 24. februar 2013

Ko je res dovolj - snega

Ne vem, če je še kdo - vsaj v naši ulici, ki bi si še želel snega.
Če ne bi bil kmet tako prijazen, da nam ga je vozil stran, ne vem kam bi ga dali Bolj kot mečem na kup, bolj se mi sipa nazaj dol, saj je kup že previsok. Da ne govorim o tem, da me itak že vse boli od tega kidanja. Se pa ob takih dneh lepo vidi kakšni so ljudje. Soseda totalno egoistična, ker misli le nase, ostali, ki pač kidamo in ne gledamo čigavo je kaj. Smo tut ta kratkega spili, za zdravje seveda.
Zjutraj ga je bilo pol metra, če ne še več, ker meter ne gre čez zmrznjenega.
Edina, ki ob tem res uživa, je Bajka
Čeprav se je potem kar te gazi držala in je v celega le še po kakšno kepo šla. Sploh popoldne, ko je bil že kar grdo moker.
Ko spet gledam ta posnetek, se hočem ali nočem spomnim 1 septembra in tistih dni, ko nismo vedeli, bo sploh še hodila. Ni mi žal niti enega centa, niti ene pretegnjene mišice, niti ene skrbi. Malo jih je verjelo v to, da bo punca spet ok.
Danes sem se končno naspala, saj sem prejšnjo noč preživela ob gledanju v nebo in skrbi, ali nam bo ratalo imeti izpit.
Vse je bilo ok in še en kuža ima opravljen izpit.Še vedno je prevzgoja nevarnega psa 100% uspešna:)
In spet sem videla kako enkratne tečajnike imam, saj so kljub snegu prišli na izpit.
Kako gre že tisto.. prave ljudi spoznaš takrat, ko jih rabiš, ne takrat, ko je vse ok;)