četrtek, 28. februar 2013

Samo še smejem se lahko nekaterim

Smejem se komentarjem na forumu, ki so zapisani od ljudi, ki imajo prav tako kot jaz možnost, da napišejo članek na aktualno temo.
Zakaj so k sodelovanju povabili mene in ne koga drugega - zato ker imam kompetence - to je tista navečja razlika med nami.
Če se zgodi nekaj v pasjem svetu bom le to izokistila za izobraževanje ljudi.
To bi morali početi vsi, ki se ukvarjajo s kinologijo in ki znajo bit pametni v vsaki temi o šolanju in vzgoji psa, sploh če stalno povdarjajo, a tudi oni učijo druge.
Super, potem imate toliko znanja in toliko sposbnosti, da bi morla vsak napisati to, kar sem napisala jaz.
Kje ste spet vsi?
Znate pa vsi potem udrihat, kako je skoraj da plagiat, kako ni omenjeno ne vem kaj vse. Zakaj ne napišete bolje? Zato ker ne znate? Zato, ker vam to nihče ne plača? Zato, ker .....komunikacijske veščine pridobiš, to je res. Amapk, moraš imeti tudi znanje o tem kar komuniciraš. Če nimaš tega, ti ne pomagajo nobene diplome in šnel kurzi, kako v parih besedah prepričat ljudi.

A kaj spet vlačijo po zobeh...
Kako ravnati ko pes napade psa

Vas pozivam vse, napišite bolje, bodite boljši od mene.Dajte ljudem več, ker si zaslužijo. Pokažite jim, da vam je mar za njih in za njihove pse. Predvsem pa, da niste le mojstri prevračanja besed in ponavljanja enih in istih tem.
Tu imate sedaj možnost pokazati kdo ste. Z veseljem bodo vaše prispevke objavili vsi - tudi jaz jih bom.
Se ni potrebno podpisati, lahko se skrivate za svojimi nicki.
Ni važno kdo ste, važno je kaj znate.

Čakate komentar?

Včeraj je po netu bliskovito zaokrožil posnetek napada na psa. Večji pes, ki je bil na povodcu je držal prinašalca, ki ni bil na povodcu. Kljub temu, da se prinašalec ni branil, pes ni spustil. Posnetek je bil dolg skoraj 4 minute, priče pravijo, da je vse skupaj trajalo 10 minut, potem je resnica nekje vmes.

Ne bom komentirala tega zakaj je do napada prišlo. Tudi ne tega, zakaj ima punca dva tako velika psa, ko še enega fizično ne obvlada.

Napisala bom le to.
V tem primeru se dvigne psa, ki drži drugega psa za ovratnico in se ga drži tako dolgo, da mu zmanjka sape - če ima zatetno ovratnico samo zategnite, če jo nima jo naredite iz povodca. In ja, če ob tem, ko ga dvignete močno brcnete v mehka tkiva, ste zmagali.

Brce humane ali ne...napad tut ni human.

Aja, pa kaj je ravs in kaj napad.
Ravs traja par sekund inje bolj glasen kot pa grizoč. Psa gresta narazen še predno posežemo vmes.
Napad je vsak močnejši ravs, kjer ima en pse premoč nad drugim psom in traja dlje kot 10 minut.


nedelja, 24. februar 2013

Ko je res dovolj - snega

Ne vem, če je še kdo - vsaj v naši ulici, ki bi si še želel snega.
Če ne bi bil kmet tako prijazen, da nam ga je vozil stran, ne vem kam bi ga dali Bolj kot mečem na kup, bolj se mi sipa nazaj dol, saj je kup že previsok. Da ne govorim o tem, da me itak že vse boli od tega kidanja. Se pa ob takih dneh lepo vidi kakšni so ljudje. Soseda totalno egoistična, ker misli le nase, ostali, ki pač kidamo in ne gledamo čigavo je kaj. Smo tut ta kratkega spili, za zdravje seveda.
Zjutraj ga je bilo pol metra, če ne še več, ker meter ne gre čez zmrznjenega.
Edina, ki ob tem res uživa, je Bajka
Čeprav se je potem kar te gazi držala in je v celega le še po kakšno kepo šla. Sploh popoldne, ko je bil že kar grdo moker.
Ko spet gledam ta posnetek, se hočem ali nočem spomnim 1 septembra in tistih dni, ko nismo vedeli, bo sploh še hodila. Ni mi žal niti enega centa, niti ene pretegnjene mišice, niti ene skrbi. Malo jih je verjelo v to, da bo punca spet ok.
Danes sem se končno naspala, saj sem prejšnjo noč preživela ob gledanju v nebo in skrbi, ali nam bo ratalo imeti izpit.
Vse je bilo ok in še en kuža ima opravljen izpit.Še vedno je prevzgoja nevarnega psa 100% uspešna:)
In spet sem videla kako enkratne tečajnike imam, saj so kljub snegu prišli na izpit.
Kako gre že tisto.. prave ljudi spoznaš takrat, ko jih rabiš, ne takrat, ko je vse ok;)

petek, 22. februar 2013

Jutri imamo izpit

Jutri bo potekal izpit iz prevzgoje nevarnega psa. Tokrat res ne najdem okliščine na katero bi jo morala posebej opozoriti, da naj pazi.
Oba sta se tako uspešno prešolala, da bo nadaljeval šolo v "normalnem" tečaju. No del njega je že sedaj, ker morata oba zaživeti (sicer z omejitvami) normlano življenje.
Vejramem, da bosta še dolgo skupaj, ker je kuža res odličen.
Kuža bo moral biti celo življenje na povodcu in z nagobčnikom. Take lučbke si bosta talala le doma.
Škoda je le ta, da po opravljenem izpitu ni dovoljeno imeti psa brez nagobčnika, ker ta pes res ni nikomur več nevaren.
Srečno Cezar jutri!

sreda, 20. februar 2013

13 let bi imela Ajška

Med današnjim sprehodom po gozdu, kjer smo najraje hodile, sem se spomnila, da bi danes imela Ajška 13 let. Ob tem sem začutila tako mirnost in spokojnost, ki se je zlivala z okoljem. Prav čutila sem njen duh, kako se za kratko sprehaja z nama in uživa v potki, ki jo je imela najraje.
Ptički so imeli končno spet mir, da so lahko v miru jedli. No kolikor mira imajo pač med seboj.
Pridni jedci so, saj pospravijo kilo sončnic v dveh dneh.
Če mi bodo zato kaj manj semen treve pojedli, bom čisto vesela :)
Zvončki so znanilci pomladi - in pridno kukajo izpod snega.
Še čisto malo, pa bo spet poliogn čisto bel, le da ne od snega, ampak njih.
Z Bajčico sva šle pogledat ali bova imele srečo tudi letos s telohom. Ali sva ga zamudile ali pa še bo. Zaenkrat ga še ni. Sem pa po stopinjah videla, da še nekdo hodi tam mimo, samo se mi zdi da ne z istim namenom kot midve, saj stopinje zavijejo malo stran.
Sem pa danes šla od blizu pogledat, zakaj je čedalje več golih dreves. Mislim, da jih ziher nekaj napada in jim žre lubje  - samo to pomeni, da bo tudi drevo kmalu umrlo. Res nihče ne skrbi za gozd, ki vsako leto bolj odmira.
Na koncu bo ostalo res samo še bodeče grmičevje.
Tako škoda, ker je gozd res lep.

torek, 19. februar 2013

Nekaj novega in nekaj starega

Že nekaj časa sem tuhtala kaj naj naredim, da bi animirala tečajnike tudi na FB strani, ne samo s tem da gledajo slikce, ampak da so tudi aktivni. In danes sem naredila. Vsak teden bo nova naslovna slika na strani FB Bajka šola za pse. Ampak ne kar ena slika, ampak fotka, ki jo bodo izglasovali.
http://www.facebook.com/BajkaSolaZaPse vse o naj fotko tedna:)
Komaj čakam, da me začnejo še tu posnemat. Zadnjič sem opazila, da so že začeli uporabljati pasja šola za pubertetnike. Saj bi bilo vse fino fajn, če bi se tega samo spomnili. Ah...pa naj, še vedno je samo kopija, ki pa ni ista originalu :)

Kaj je starega? Pasji vikedni.
Soboto so čisto mladičkaste. Prva skupina  - tamalčkov, je ful pridna. Res lepo delamo in napredujejo. 

Taveliki mladički so malček starejši, pa tudi prave pasme so not in moramo malo prilagoditi program situaciji. A to nas dela unikatne in zato smo boljši. Program je le smernica, trenutna situacija pa je naša pot.
https://picasaweb.google.com/100952276010941126048/IgralneUriceTaVelkiMladicki16213?noredirect=1                   
Za njimi so prišli o ja, bili so novi - pubertetniška zimska šola. Mladički, ki so 14 dni nazaj končali.

Nedelja se začne s seniroji. To je res čisti užitek, nedeljska maša. Psi se nanorijo, mi načvekamo, gremo na kavo in to je to:)

Popoldne pa malošolci. Lepo se razvijajo in gredo pravo pot.

Za njimi pa 2 porcije starejših pubertetnikov v zimski šoli.
 Fanta je mama Gazirančkov in spodnje zgodbe. Nekaj tako nežnega, tako ima rada ljudi, da jo samo občudujem. Vrgli so jo ven, brejo. Ona pa še vedno zaupa v človeško dobroto. In res je dobila točno to. Majo v vsej svoji dobroti. Stalno govorim, da bi se morali zgledovati po psih, takšni primeri mi pravijo le...a vidiš, da imaš prav :)
Skupina mlajšo starejših pubertetniku se odlično razume med seboj, komaj čakam marec, da bomo začeli z malo šolo. Po nesreči sem jim dala eno vajo za delat, ki je še ne znajo - ma kaj jo ne znajo  - vso so jo naredil :)
Če je osnova dobra, potem je nadgradnja samo še zabava ;)

Za njimi pa moji taveliki z dvema majhnima in tokrat eno, ki bo šolo začela šele drug teden.

Pasji vikendi. Tako fajn pasji :)

četrtek, 14. februar 2013

Pasji mladički v zavetišču Horjul

Ne bom spet poudarjala, da sem zagovornica zavetišča Horjul in da jim bom vedno, ko se bo dalo pomagala tako, da jim bom dala popust za šolo ali pa donirala kakšen tečaj.
Tokrat pomagam mladičkom, ki so se skotili v zavetišču. Zakaj prav njim?
Ne vem zakaj so me že takoj, ko so bili stari par dni pritegnili. Verjetno zato, ker mi je Polona povedala, da imajo tako pridno mamo.
Mama igra res tisto glavno vlogo pri mladičku. Ja, jih skoti, to je res. Ampak mama jim da s svojim vedenjem vzorce vedenja, ki se jim zakoreninijo in ki pomenijo za celo pasje življenje zelo veliko. Lastniki psov, se ob odločanju za mladička sploh ne zavedajo pomembnosti mame. Gledajo jo skoti oči genetike. Pozabijo pa na realno stanje mame. Na njeno psihočno stanje, njej karakter. Vse to presnejo na mladičke in le to je tisto, kar je temelj njihovih reakcij in navad v življenju. Če mama v leglu deluje mirno, jih pomiri na miren način, so takšni tudi mladički. Če je mama histerična so taki tudi mladički. Zato vsi, ko izbirate mladičke, bodite pozonrni predvsem na vedenje mame. Rodovniške pse kupujete po rodovniku in uspehih. Ja, vse to je naučeno vedenje. Vas mora zanimat pes v naravnem življenju, tak kot je, ko ni pod poveljem, ko ni v nagonu. In zato glejte mame kakšne so, ko jih pridete pogledat. Najprej mamo, potem šele mladičke.
Mamo sem tudi osebno spoznala, ko je prišla z novo lastnico v šolo. Ni mi jasno ali so jo ljudje res samo zato, ker je bila breja vrgli ven? Psica se je obnašala, kot da je že celo življenje skupaj z Majo, kot da je že celo življenje del nas. Nobenih problemov nima z nikomer, takoj se je vklopila med nas. Psica je umirjena, stabilna, res za vikat.

Drugi pomembni faktor pri tem najbolj zgodnjem obdobju mladička so ljudje. Ljudje oz. tisti, ki srbi za leglo mora to znati početi. Mora vedeti kaj dela in kako. Nič ne pomaga, če so ob kotitivi zraven ljudje, ki pojma nimajo kaj naj tam počnejo in še huje, ki se stalno vtikajo v psico, ko koti. Prav tako v prvih dveh tednih, takrat mora biti seveda človek stalno prisoten, mora skrbeti za higieno in pregled mladičkov in mame. A to mora početi umirjeno in s pametjo. Ko se začne obdobje hranjena je spet človek tisti, ki hrano predstavi mladičkom, ki s pravilnim postopkom hranjenja naredi veliko uslugo novim lastnikom, saj pes nima slabih izkušenj pri hrani....tega je toliko, da lahko še zelo dolgo pišem o tem. Da sploh ne omenim kako pomembni so stiki z ljudmi v obdobju, ko se mladički začnejo zavedat okolice in začno sprejemat inforamcije iz nje.

Ti mladički so imeli vse točno tako kot mora biti.
Seveda so jim imeli vsi mladički, ki so v Horjulu iste. A to da so se skotili tam, ali pa da so bili od nekje par tednov stari pripeljani, je res ogromna razlika.
Ti gazirančki, kot so jih poimanovali, so psi, ki so čisti negativnih stvari in izkušenj. Roko na srce. Če ne bi bila tako zaprisežena pasmi nemški ovčar, bi me takoj odneslo gor. In priznam, da so mladički tako hudičevo podobmi mladičkom nemcev, sploh ker so sivi in črni. Ampak bodo večji od njih, ker je že mama večja.
To je drugi razlog, zakaj pomagam prav tem mladičkom. Ker so mi tako všeč, da jih nočem preveč gledat, da mi srce ne reče, pejt gor in eno prpelji domov.

Gazirančki
Freekee, Šveps, Špeci, Bibita, Stil,  Sprite in mišek Dejtek, če mu uspe :(
imajo v Pasji šoli Bajka
30% popust na Igralne urice, če se jih posvoji do 5 meseca
ali
20% popust na malo šolo če grdo v nov dom po 5 mesecu.

Še njihova tema na FB
Temu pogledu se res človek težko upre. Slika je last zavetišča Horjul in sem jo dobila na strani mojpes.net na temi od Freekee

Delite sporočilo naprej. Naj gredo res čimprej v nove domove in razveseljujejo ljudi. Bodo eni veliki sončki.

torek, 12. februar 2013

Bajkica in sneg

Bajka čedalje bolj postaja podobna svoji pokojni mami. O tem, da stalno fehtari za hrano, sploh ne bom govorila. O tem, da ima fotra natreniranega za priboljšek tut ne.
Ko je snežilo je Ajška vedno piskala not in sem točno vedela kdaj sneži. No Bajka hvala bogu ne piska tako, ima pa mevlje v riti in bi bila rada stalno zunaj. Dobr je da se zmatra, tako da imamo vmes za kako urco mir. Na sneggggg, norettttttttttttt
Trapa moja. Kako naj ji rečem, da ne sme?

nedelja, 10. februar 2013

Res lep vikend

Tako sem utrujena, da me je prejle zmanjkalo za 2 uri, pa grem kar takoj nazaj.
Sobota snežena, a mladičkasto vesela.
Nedelja, seniorsko razigrana, malošolsko igriva in razposajeno zaključena z dvojno zimsko šolo
Ko slike povedo več, kot besede.

sreda, 6. februar 2013

Ko te dajo možgani na off

Točno to se mi je danes zgodilo. Bolj kot sem se trudila kaj narediti, bolj so me možgani dali na off.
Lahko sem kidala, to sem cel dan. Lahko sem šla z Bajko na sprehod, to sva bile 3x, lahko sem skuhala baje dobro kosilo. Vse to je šlo.
Hočem napisat odgovor inšpektorju...ne gre, k da ne znam pisat. Hočem napisat navodila za novo timsko nalogo, ne gre.
Ok, če ne gre ne gre. Ampak kaj pa ko moraš.
In tako sem 20 minut pred začetkom timskega sestanka le zbrcala misli in jih vrgla na ekratn. Sestanek je bil tut zelo uspešen. Če daš ljudem možnost izbire, če jih lepo prosiš in jim še poveš da so v tem dobri- zato jih prosiš, imaš narejeno vse.
Ampak moji možgani še vedno ne morejo sprejemat novih nezanih podatkov vase. Dobesedno so se dali na off. Tudi oddajajo jih ne, ker tudi to mi ravno ne gre.
Ampak inšpektorju moram danes odpisat in sem mu. Res da sem pisala eno uro, ampak sem mu.
Dobesedno prisilit moram možgane da se prižgejo.
Spet so me dali na off. Prav naj jim bo. Danes. Jutri je nov dan.

nedelja, 3. februar 2013

Končali igralne urice

Led in blato. No, na poligonu do 13 samo led. Zato je bil današnji izkupiček samo polovičen. JE škoda pasjih blazinic ali pa še kakih hujših poškodb.
Ob dveh smo si sposodili parkiršče, ob treh smo pa prišli na poligon, saj je bi na sončku ok.
Zaključili smo z igralnimi uricami. 12 mulčkov ni več mladičkov amapk postajajo pravi pubertetniki in
že kravžljajo živčke lastnimom.
Kužki so dobili diplome, lastniki pa krof.
Še en sprehod z Bajko po gozdnih poteh, ki so se spremenile v igro na srečo s hojo po ledu.
Vse se je dobro konačalo in dan se je prevesil v večer.
Bajka že greje posteljo, jaz pa lovim svoje misli razpete med obe šoli.

 

sobota, 2. februar 2013

"Ukradena" masaža

Ko je dež, je pri meni vse drugače. Na začetku polno adrenalina, ker je ponavadi potrebno odpovedat polno ljudi, potem pa fino, ker sem tisti dan ali pa saj del dneva lahko frej. Saj ni važno, kaj potem prinese naslendji dan, ampak važno je, da si tisti trenutek frej.
To, da hodim na masažo se moram zahvalit Bajki, ker sem jo nosila okoli in me je tako bolel hrbet, da sem morala narediti nekaj zanj. Kot sem že neštetokrat povedala, sem zaradi nje našla odlične ljudi, ki me spreminjajo in ena izmed njih je Larisa, ki dela tuino masažo.
Tokrat sva se čakale, dva meseca, ker ali ona ni mogla ali pa jaz ne. Takoj, ko sem vedela, da bom imela pol ure danes čist frej sem jo klicala in tudi ona je imela lukno. Itak, da sem bila takoj tam.
Tokrat ni bil nujen hrber, ampak moje roke. Sindrom karpalnega kanala me je zopet obiskal in to tako grdo na desni roki, da ni bilo več za živet. Palec mi je kar trzal samo da sem se česa dotaknila ali roko naslonila. Iz naftalina sem potegnila oprnico in jo nosim že cel teden. Mi deloma pomaga, ker fiksira roko in nima kam, a trzanje je kar ostalo.
Spomnila sem se na reiki in si ga začela delat. Sem naredila napredek, da sem lahko ustavila trzanje, ko se je začelo in počasi se je res začelo zmanjševati.
Vedela sem, da je to spet preveč računalnika - jebeti faks in e študij, ko si skoz potem kle gor :))
Vratna vretenca je treba sprostit, to pa naredi Larisa. No, ko si tam pri njej na mizi in ko te začne obdelovati, ti je sicer malo žal, ker boli k hudič. Ampak, ko greš od nje, si k nov. Zdele jo spet kolnem ker ne da me boli, ampak kot da bi imela eno ogromno utež na vratu in ramah in se ne smem premikat.
Ampak roka ne trza več! Boli me ne več! Jutri bo tudi to že ok.
Kako že..brez bolečine ni rehabilitacije...živela bolečina :)

petek, 1. februar 2013

Prevzgoja nevarnega psa

Prevzgoja nevarnega psa, ki mu je določena z zakonom je včasih res malo neupravičena. Vsaj v tem primeru, ki ga imam sedaj.
Prevzgoja nevarnaga psa .....ta res ni nevaren, saj pri meni tega še nikjer ni pokazal. Ne v odnosu do psov, ne v odnosu do ljudi.

Prav en simpatičen kuža je, ki se izredno hitro uči in ki prav uživa v tem, da lahko dela s svojo lastnico. No, res je, da je tudi ona odlična in ga odlično vodi.

Ja, res je nevaren pes.
Bom se zato oddolžila in jima bom res poleg predpisanega programa, omogočila še veliko več. Takoj po izpitu se bosta pridružila tečaju in bosta čimprej čimbolj normalno zaživela naprej.

Škoda, ker bo moral celo življenje imet nagobčnih, ker ta pes, ga res ne bo rabil več.