Jah, čisto dobro mi gre, pa če pogledam iz vsakega zornega kota posebej.
Pustimo ob strani mojo službo, drug teden grem zadnjič na šverc narediti plače. Končno bo konec tega pritiska, ki ga imam zaradi čakanja in dela na šverc. Jebat ga, nisem človek ki bi namerno kršila zakone - no razen če sem prisiljena v to. Ampak, upam da je tega s tem mesecem konec.
Vse ostalo pa mi gre čudovito. Delam dva ogromna projekta in oba delam več kot uspešno. V bistvu se samo prepustim dogajanju in plovem v pravi smeri. Ko veter pojenja vzamem veslja in veslam, ko veter piha v pravo smer, mu sledim. Ko veš zakaj to delaš, je res lahko.
Ta teden sem speljala en zelo uspešen Tivoli. Skupaj sem peljala težajnike in individualce. Končna številka je bila 28 psov. Več kot ponosna sem na tečajnike, še bolj pa na individualce, kajti v bistvu so "popravljeni". Dva se bosta pridružila skupini, ker nimata kaj več za delat sama. To je to, ko se predaš ljudem, se vidi napredek.
Jutri upam, da bom lahko ponovila sprehod z individualci. Sedaj hodimo ob nedeljah dopoldne v Tivoli na kavo. Saj rabijo čisto malo - verjeti morajo začeti vase. In če jih lahko pri tem pomagam, potem sem naredila največ kar sem lahko.
Počasi se pripravljam na zaključek šole. Papir za diplomce je kupljen, majčke preštete, sedaj pa samo še v nabavo in izdelavo. Pa bo spet leto naokoli.
Male radosti...to je lahko fotka posneta med košnjo poligona, ali pa prijeten pogovor na letališču,...če si odprt in če si vesel mali stvari, potem se ti kar same od sebe zgodijo velike.
