nedelja, 16. maj 2010

Jebemti migreno

Mal bom klela, ker me je cel dan bolela glava in mi ketonal ni čisto nič pomagal. No....ta tret mi je prijel in sedaj sem ok. A sem? Hmmm...al pa tut ne...naredila sem si popečene banane z jagodami, čez sem prelila sveže iztisnjen pomarančni sok. Ker mi je nekaj manjkalo, sem šla pogledat kaj imamo doma.....Vodka, ne to ne paše not, šnopc tut ne, Jack - ja, ta bi pasal. Probam malo....ni slabo.... kamor je šel bik naj gre pa še štrik in sem zalila. Še malo cimeta in rjavega sladkorja, čez Planico in kosilo z večerjo je bil narejen. Jaz pravim tako, če telesu nekaj zadiši, pa če je to še tako čudna kombinacija, jo kot kaže rabi.

Ja, en teden je že okoli in moram pospravit vse, ker grem jutri spet na Brnik. Ne po brata, ampak po starše. Vulkan mi noče pomagat, zato prideta nazaj.

Prav uživale smo ta teden. Paše malo miru, še Ajša se je prišla stistnit v posteljo. Težko je opisat, ampak s čisto drugačnim občutkom se je stisnit k njej. Tako varno je vse skupaj. Tko...mirno, tko...pa Ajšino.



Zavpij in slišali te bodo vsi. Zašepetaj in slišali te bodo najbližji. Molči in tvoj najboljši prijatelj bo slišal, kaj si povedal (L. MacFarlane)