Tri mesce sem že na čakanju. To, da mi je šef zagotavljal, da bom prišla najkasneje marca, pa potem ziher 1.4. Kako je že pri meni s tem...dokler ni na papirju ne verjamem čisto nič. Svoj del dogovora, da pridem naredit plače, lojalno držim - plače so vsak mesec narejene. On svojega...ma pa kdo za vraga ma čas, se ukvarjat z lažnimi obljubami. Jaz ziher ne.
Že n-to krat sem rekla, da se za vsako rit palca najde in ni vrag, da se ne bo tudi za tiste, ki se ne držijo dogovora.
Kako gre že tisto....vsak greši po malem, le da so grehi razločno veliki. Ponavadi so premosorazmerni položaju, ki ga človek ima.
Važno je, da mi je tole čakanje prineslo čisto ok življenje. Danes smo 2 uri preiskovale kako je s smetmi, nekaj smo jih zvlekle na glavno cesto.
Me prav zanima koliko bo v soboto ljudi na akciji. Prav žal mi je, da me ne bo, ampak nekatere stvari morajo imeti prednost pred drugimi in tokrat, se moram odpovedat tej akciji.
