No, ker me sedaj berejo še tisti, ki me niti ne poznajo niti ne vedo kdo sem, moram malo paziti kaj in kako pišem. No svojih disleksičnih napak še vedno ne bom popravljala, ker jih pač ne vidim;)
Upam pa, da po vseh mojih pojavljanjih v medijih moja profesorja slovenskega jezika nista razočarana. Srednješolskega sem imela po vsakem snemanju v mislih. Žal mi je, ker veliki vedno prehitro odidejo: moj poklon, gospod profesor!
Začelo se je s klicem radijske postaje. Povem, da ne ostajajo nevarne pasme in da lahko ugrizne vsak pes.
Odpravim se na kavo s svojima tečajnikoma, verjetno je bila zadnja kava v troje in sem se res želela pogovoriti z njima, saj sta prav prijetna, pa še zadnje podrobnosti glede predstavitve otroka psu sem jima hotela dati. A klic iz spletnega dela, je kavo končal. Niso želeli izjavo, ampak ker so moderni in so na spletu so hoteli posneto izjavo. No pa smo bili tam. Pojavila se bom pred kamero.
S tem primerom konec koncev sploh nimam nič. Tudi program ŠKD Bajke, je bil potrjen šele lani poleti in te psi niso imeli nič s tem programom.
Predvidevam, da mi je nekdo, ki mu nisem ravno všeč "pomagal" priti na prvo stran in s tem v medije. Spet se je izkazalo, da škodoželjnost ni najboljša, ker je pozabil oz. pozabila prebrati, da takrat še ni bilo programa prevzgoje nevarnih psov in da mi z njimi nismo imeli nič.
Ampak, če želiš nekomu slabo, se ta krog lahko obrne in mu narediš v bistvu dobro. Vsi komentarji so mislim da zaman, sedaj ko se kažejo razsežnosti te tragedije. Če res kdo misli, da komu privoščim smrt....res je ne, nikomur. Nikomur ne želim, da bi doživel pasji ugriz, ker jaz sem ga. In ravno zato, ker vem kako boli in kako dolgo je zdravljenje, tega ne želim nikomur. Le tisti, ki je pokvarjen v duši lahko pomisli na to, da nekdo nekomu smrt privošči. Dajmo pogledat vase, predno sodimo druge!
Da se vrnem nazaj v te dni. Snemanju se nisem mogla izognit, saj smo me kmalu za tem klicali iz RTV-ja in me povabili v Odmeve. Povabilo sem zavrnila, saj se mi je zdelo smiselno govoriti o nečem, kjer niti nisem sodelovala niti nisem pristojna za te stvari.
Samo umiri misli v glavi. To je dobro narediti sredi nemira (Yuan WU)
Ker je potrebno v takšnih tragičnih trenutkih misliti na posledice, sem najprej pomislila.....začela se bo gonja proti psom in proti lastnikom psov. Delati moram za nas, ki smo odgovorni in moram povedat, da nevarnih pasem ni, psa nevarnega naredi neodgovoren lastnik.
Noben pes se ne zbudi ob 7.00 in je ob 7.15 že agresiven!
Ko pa imaš možnost povedati svoje mnenje še na javni televiziji je pa nujno umiriti stvari. Upam, da mi je uspelo tu , tu in tu.
Upam, da je javnost razumela da pasma sama po sebi ni nevarna. Nobena! Je pa res, da moramo ljudje znati biti kritični do samega sebe in si izbrati sebi primernega psa. Imeti psa, ki ga ne obvladamo, je isto kot voziti 150 čez naselje. Slej kot prej se zgodi nesreča.
Ker pa smo do sebe najmanj kritični naj nam ne bo ta čas v pogubo in zaostrovanje naših in pasjih pravic, ampak naj bo čas, ko vsak lastnik ali bodoči lastnik pogleda vase in premisli s čim bi lahko spremenil to slabo mnenje o psih. Mogoče s tem, da ga bo res imel vedno na povodcu tam kjer so ljudje. Da ga bo tudi če ga bo imel na povodcu imel pod kontrolo in ne bo obremenjujoč za okolico. Da bo vedno pospravljal iztrebke za svojim psom, da samcu ne bo pustil urinirat vsepovsod.
Javno mnenje oblikujemo mi - lastniki psov. Poskrbimo, da bodo lahko videli dobre stvari in ne bodo mogli govoriti o stvareh, ki jih ni.
Z raznoraznimi komentarji in iskanju resnice tega tragičnega dogodka, si ne delamo usluge. Vsi, ki imamo psa, grešimo. Ker tudi vsi, ki imamo vozniški izpit prekršimo cestna pravila.
Nihče (razen redkih izjem) ne gre zanalašč prehitevat direkt pred tovornjak.
A roko na srce, ogromno lastnikov psov le te mirno pusti in jih ne briga kaj počne njihov pes. Dajmo se zavedat in dajmo se obnašat tako, da se naša svoboda konča tam, kjer je meja svobode drugega. To mejo pa raje premaknimo malo v lastno škodo.
Začelo se je s klicem radijske postaje. Povem, da ne ostajajo nevarne pasme in da lahko ugrizne vsak pes.
Odpravim se na kavo s svojima tečajnikoma, verjetno je bila zadnja kava v troje in sem se res želela pogovoriti z njima, saj sta prav prijetna, pa še zadnje podrobnosti glede predstavitve otroka psu sem jima hotela dati. A klic iz spletnega dela, je kavo končal. Niso želeli izjavo, ampak ker so moderni in so na spletu so hoteli posneto izjavo. No pa smo bili tam. Pojavila se bom pred kamero.
S tem primerom konec koncev sploh nimam nič. Tudi program ŠKD Bajke, je bil potrjen šele lani poleti in te psi niso imeli nič s tem programom.
Predvidevam, da mi je nekdo, ki mu nisem ravno všeč "pomagal" priti na prvo stran in s tem v medije. Spet se je izkazalo, da škodoželjnost ni najboljša, ker je pozabil oz. pozabila prebrati, da takrat še ni bilo programa prevzgoje nevarnih psov in da mi z njimi nismo imeli nič.
Ampak, če želiš nekomu slabo, se ta krog lahko obrne in mu narediš v bistvu dobro. Vsi komentarji so mislim da zaman, sedaj ko se kažejo razsežnosti te tragedije. Če res kdo misli, da komu privoščim smrt....res je ne, nikomur. Nikomur ne želim, da bi doživel pasji ugriz, ker jaz sem ga. In ravno zato, ker vem kako boli in kako dolgo je zdravljenje, tega ne želim nikomur. Le tisti, ki je pokvarjen v duši lahko pomisli na to, da nekdo nekomu smrt privošči. Dajmo pogledat vase, predno sodimo druge!
Da se vrnem nazaj v te dni. Snemanju se nisem mogla izognit, saj smo me kmalu za tem klicali iz RTV-ja in me povabili v Odmeve. Povabilo sem zavrnila, saj se mi je zdelo smiselno govoriti o nečem, kjer niti nisem sodelovala niti nisem pristojna za te stvari.
Samo umiri misli v glavi. To je dobro narediti sredi nemira (Yuan WU)
Ker je potrebno v takšnih tragičnih trenutkih misliti na posledice, sem najprej pomislila.....začela se bo gonja proti psom in proti lastnikom psov. Delati moram za nas, ki smo odgovorni in moram povedat, da nevarnih pasem ni, psa nevarnega naredi neodgovoren lastnik.
Noben pes se ne zbudi ob 7.00 in je ob 7.15 že agresiven!
Ko pa imaš možnost povedati svoje mnenje še na javni televiziji je pa nujno umiriti stvari. Upam, da mi je uspelo tu , tu in tu.
Upam, da je javnost razumela da pasma sama po sebi ni nevarna. Nobena! Je pa res, da moramo ljudje znati biti kritični do samega sebe in si izbrati sebi primernega psa. Imeti psa, ki ga ne obvladamo, je isto kot voziti 150 čez naselje. Slej kot prej se zgodi nesreča.
Ker pa smo do sebe najmanj kritični naj nam ne bo ta čas v pogubo in zaostrovanje naših in pasjih pravic, ampak naj bo čas, ko vsak lastnik ali bodoči lastnik pogleda vase in premisli s čim bi lahko spremenil to slabo mnenje o psih. Mogoče s tem, da ga bo res imel vedno na povodcu tam kjer so ljudje. Da ga bo tudi če ga bo imel na povodcu imel pod kontrolo in ne bo obremenjujoč za okolico. Da bo vedno pospravljal iztrebke za svojim psom, da samcu ne bo pustil urinirat vsepovsod.
Javno mnenje oblikujemo mi - lastniki psov. Poskrbimo, da bodo lahko videli dobre stvari in ne bodo mogli govoriti o stvareh, ki jih ni.
Z raznoraznimi komentarji in iskanju resnice tega tragičnega dogodka, si ne delamo usluge. Vsi, ki imamo psa, grešimo. Ker tudi vsi, ki imamo vozniški izpit prekršimo cestna pravila.
Nihče (razen redkih izjem) ne gre zanalašč prehitevat direkt pred tovornjak.
A roko na srce, ogromno lastnikov psov le te mirno pusti in jih ne briga kaj počne njihov pes. Dajmo se zavedat in dajmo se obnašat tako, da se naša svoboda konča tam, kjer je meja svobode drugega. To mejo pa raje premaknimo malo v lastno škodo.
