sobota, 27. februar 2010

Pomlad prihaja

Včeraj dež, danes sonce. Sneg kopni, sonček že pokaže svojo moč in ne potrebuješ več bunde za na sprehod. No ja, če je sprehod na sončku res ne.
v moji pisarni je pa že čisto prava pomlad.



Še malo, pa bo pomlad vsepovosd....saj je že čas, dovolj je zime, dovelj je teme, dovolj je vse.....gremo, akcija!!!!!!!

petek, 26. februar 2010

Posodobitev....

Malo bom posodobila svoj fotkič.....ok staro za novo bo pa res, ker tale hec stane...
Tegale bom sedaj imela. Komaj čakam!

četrtek, 25. februar 2010

Prepusti se toku

Ja....življenje je reka, ki teče. Vprašanje je samo ali plavaš s tokom ali pa se mu upiraš. Biti upornik je naporno. Biti tisti, ki pazi, da ja slučajno ne bi koga s kom povezali in rekli da je to zato, je še težje. Zato, ker smo v čisto premajhni reki vsi skupaj, da se ne bi nekoč nekje srečali. Ali pa bi se v reko tekom poti izlil kakšen znan potoček. Če ne reskiraš ne profitiraš. V najbolj razburkani vodi dobiš moč. Ker takrat je tudi tok močan in te vleče. Moraš se borit, moraš biti pri stvari in v stvari.
Če si....potem te tok nese s seboj in tvoja naloga je le......da se mu prepustiš. Seveda če imaš pogum. Pogum pa ni samo imeti jajca, ampak tudi nekaj znati. In čas je, da začnem cenit tudi sama svoje znanje in da začnem tudi jaz sanjati svoje sanje in verjeti vanje.

Čas je, da se vržem v tok, ki me nese tja, kjer mi je mesto. Saj drugače ne bi bila v vseh teh potočkih že toliko časa brez da bi presahnila.

sreda, 24. februar 2010

Ne budite me

Ne maram bujenja, sploh če te zbudi potres! Tokrat sem takoj vedela, da je to to. Prva misel....kjer mam zokne...samo da me ne bo zeblo, pa bo ok. Naslednje kar me je zanimal...kje mam bundo, ok tut to imam na dosegu rok. Potem je bilo pa konec vsega....prav vseeno mi je bilo, počakala sem še par sekund, prečekirala psici in zaspala nazaj. Sedaj premišljujem...kaj pa sploh lahko naredim? Nič, ko začutiš, da trese itak najprej otrpneš al pa premišljuješ neumne stvari. Čeprav štumfi in bunda niso neumne stvari. A naj v pižami letim ven? Ja pa jade, kaj naj pa s psicama naredim? OK nad mano je ena plata in steha....to me lahko ubije, po drugi strani pravijo, da ne lezi pod mizo ali podboj. Ok pod mizo definitivno ne bi šla, ker bi bilo vse že mimo predno bi se spravila tja.
Danes sem dobila mail z navodili ob potresu. Stopit je potrebno ob večje pohištvo ali ob posteljo, nek nevidni varni trikotnik se temu reče. Ok, gremo ob omaro, ker je največji kos v sobi....pa spet - kaj pa psici....verjetno se starši sprašujejo, kaj pa otroci. Ej ne vem in niti ne želim zvedeti, zato.....potres - ne budi me več! hmmm bom, tiho in odgnala to misel kar takoj stran...ali pa tudi ne, če že potem je res ja, ne budi me več in nikogar, ki je takrat ob meni!

Zaspim nazaj, tako kot vedno ko me prezgodaj zbudijo. Sanjam sladke sanje ....


....Zbujena sem bila spet....tokrat ....ma ja, lahko se me tudi tako zbudi, samo če bi bilo bližje in da bi vse skupaj še bolj čutila.

nedelja, 21. februar 2010

ZOO I/2010





















Jap, danes smo bili prvič letos. Po dolgem času smo ujeli hranjenje morskega leva. Vedno me fascinirajo.

sobota, 20. februar 2010

10 let

Moja punca ma 10 let. Lepih 10 let je za nama. Uh...bolje da ne pišem kaj vse se nama je zgodilo. Lepo je bilo. Samo, da še tele nogice v red spravimo in bo vse ok. Babuša stara, se ni nič pazila na snegu in sedaj jo vse boli. Ampak je že bolje ;)

petek, 19. februar 2010

Človeška omejenost ne pozna meja ali ne bom več tiho

Vsakič sproti me znova razočarajo ljudje, ki kot pobesneli psi čakajo, da lahko napadejo. Pa pravijo, da so psi zveri. Ma kakšne zveri....ljudje smo nadzveri.
Pes s svojim vedenjem nakaže, da bo napadel. Pes ni nikoli pizda in ni nikoli koristoljubno enkrat z žrtvijo prijazen in v ritlizajoč, ampak je vedno do njega isti. Ali ga ljubi, ali pa sovraži. Nikoli pa ti ne leze v rit takrat, ko te rabi in ko hoče preko tebe nekaj doseči, ko pa te ne rabi te pa napade na najbolj agresiven in nizkoten način. Ne, živali niso takšne, le človek je tak.

Le človek je lahko pokvarjen v dno duše - ker ja, človek je svojo dušo že zdavnaj prodal hudiču.
Že nekaj časa, če smo zelo natančni še od spremembe zakona o zaščiti živali hočejo na KZS spremembo zakona tako, da bi bila popolnoma vsa voda usmerjena na njihov mlin. Saj vse ok, samo kako je lahko zveza prostovoljcev, ki so zbrani v društvih tista, ki bo postavljala pogoje, ki bo nadzirala pogoje, ki bo bila krovna organizacija za vse. Kako za vraga.??? To je skoraj tako, kot da bi bili sedaj gasilci več kot policija in bi imeli več pristojnosti in vsega, ker so več na terenu kot pa policaji in poznajo ves teren.
Ko so javno objavili dokaz, kdo in kaj lobira sem ga seveda objavila, ker mi gre na jetra, da se odgovornost prelaga na druge in da se je dogodek, ki se je zgodil izkoristilo za zakritje stvari.
In ni ga bilo hujšega, kot pripis moje kinološke kolegice, ki me je še ne leto nazaj prosila, če ji pomagam napisati program za predsednika agility-ja. A res, ko me rabiš zato, da boš preko mojega znanja in idej prišla do glavnega stolčka sem ok in ni važno ali sem ali nisem član te organizacije? Sedaj, ko pa se lahko zgodi, da bodo razkrinkani ljudje in ko bo raja zvedela kaj in kako se dela, sedaj je pa važno ali sem član KZS ali ne.
Za razliko od mnogih, ki me pljuvate in ki mi očitate nepravilnosti, sem jaz vsaj poštena in odgovorna, in ne škodujem drugim. Poštena sem pa zase, ne zato, da imam od tega koristi. Ko boste nehali KZS gledati le skozi koristi, ki jih imate od njega, potem se tudi na mojem zidu ne bo pojavil tako populističen in škodoželn zapis:
...
Alenka razloži mi samo s čim ti plačuješ KZS, saj niti članica KZS nisi??? Ne pravim, da podpiram kar se dela na KZS, ampak mi gre pa res na živce, ker v enem stavku trdiš eno, v drugem pa drugo.
In razloži mi kaj je narobe s psi pod 40 cm??? In spet ne pravim da je ta meja v redu, ali pa da je kakršnokoli spreminjanje razloga v redu. A psi pod 40 cm pa ne morejo biti demonstratorji. Spet en "zaničevalen" odnos do majhnih cuckov, ki ga imate predvsem lastniki velikih psov. Mislim, da si kot inštruktor v pasji šoli ne bi smela dovoliti takega odnosa.


Zapis, s katerim sem svojo kinološko kolegico razjezila je bil:

Vsi, ki imate pse in ki ste člani KZS. A so tole delali z vašim soglasjem? Kaj ste res potrdili predlog, da bomo imeli doma male cucke, s katerimi res ne vem kaj bi počeli? A ste res taki patki, da boste tole mirno požrli? Nanaša se pa na tole

Hudiča, a ne? Že tako firbčne kinološke opravljivke so izpustile en podatek, da pišem kot fizična in ne pravna oseba. To, da sem kot fizična oseba včlanjena v KZS je pa logično, ker podpiram svojo pasmo. In pa še zelo pomemben podatek .....če ne bi bila članica kzs ne bi mogla it delat licence.
Zato sem ji tudi odgovorila:
Draga Ivana....ne bodi populistična in ne piši neumnosti. Glede na to, da si prebrala ta moj zapis, si tudi prebrala, da delam licenco za višjo stopnjo. Opa, le kako če nisem članica KZS?!?
Res je ja, društvo ŠKD Bajka pa ni članica KZS - še. Tako da predno se razpištoliš naslednjič, zajemi zrak in premisli. Član KZS si, ko si član nekega društva ali kluba - je tako? Če ti je šlo med drugim tudi v nos to, da sem javno zagovarjala in podprla zdajšnjega predsednika KDNOS-a bi ti trezen premislek in vdih zraka prišparal tale neuspeli poizkus šikaniranja mene ;) - do drugemu jamo koplje, sam vanjo pade....a ne?
Kaj je narobe s psi od 40 cm? Popolnoma nič, če ti pač sedejo. Meni osebno ne in to vedo vsi - tudi ti med drugim. Imam pasmo, ki mi je pisana na kožo in ki jo imam zato, da z njo delam to, kar delam. Pač si ne predstavljam določenih kinoloških športov recimo s pinčem (sem ga dala za primer, ker jih imaš sama in več kakšni so, hkrati pa tudi veš kaj se zahteva na obrambi in kakšni treningi so). Na obrambi ne vem kaj bi delal z njim. Človek ima pač pasmo s katero je povezan. Moje/je so pač tiste nad 40 cm in 30 kg. Da ne govorim o neobveznem šolanju malih, tečnih nevzgojenih psov - to je še ena veleumna izjava in malo smešen predpis.
Ampak važno je, da se bodo sedaj metala polenca pod noge, tako kot je tole en ponesrečen met....vsaj pravo tarčo izberi drugič! Zdaj pa zaključujem s teboj, da ne bom spet na 24ur.com celo dopoldne glavna vest.

Sokrat je zapisal: Nakloni mi lepoto duše in naj bodo vse moje posvetne stvari v sozvočju z mojim notranjim človekom. Naj imam modreca za bogataša in nakloni mi tako bogastvo, ki ga lahko prenese le obrzdan in zadržan človek.

Ob takih trenutkih sem vedno jezna na človeško škodoželjnost, ker mi je bolano, da se moram spuščat na njihov nivo razmišljanja in komuniciranja. Pa kdo za vraga jim daje pravico stalno srati po meni. V takih primerih se moram branit, sploh če sem napadena na svojem. Mislite, da mi je lahko delat iz ljudi norca? Ne, ker norci so lahko pahnjeni v norost ali pa so samo bogi in se svoje norosti pač ne zavedajo. Opravičila seveda, da ne bom dobila, ker je ponos pretežak....Kako že pravijo.....ne naredi drugemu to, kar si ne želiš, da bi storili tebi....upam, da sva s tem zaključile za vedno, ker mi je pod častjo se branit pred nekom, ki misli, da sem mu konkurenca ali pa da sem mu ne vem kaj....nič...živi in pusti živeti!

sreda, 17. februar 2010

Petra Majdič

Čestitam za medaljo, kot da je zlata!

Ko si lačen greš v strcuno in si čuden, ker moraš plačat kruh?

14 dni je mino, ker mi res manjka tale blog, bom danes spet pisala. Tu gor lahko napišem tisto, kar ne smem povedat ljudem. Saj tistega kar ne smejo vedeti, tudi tu ne napišem tako, da se lahko izve. A gre iz mene in to je tisto, kar me sprazni in mi da moč iti dalje.

Srce ima razloge, ki jih um ne razume (B.Pascal)

Jaz čisto verjamem, da imamo vsi radi svoje pse. Pustimo sedaj ljubezen, o kateri se govori zadnjih 14 dni. To ni ljubezen, ampak je stvar pri kateri mi gre na kozlanje. In dovolj imam vsega okoli teh nesrečnih psov, ker smo mi ukradli 10 dni mojega življenja. V 10-tih dneh sem imela 48 ur telefonskih pogovorov!!! Od vsega skupaj imam vnest kazalec, ker pač z njim držim telefon. Danes bi morala biti še na televiziji, pa sem zavrnila sodelovanje v omizju, ker res ne vem, zakaj bi morala sedaj jaz biti glas razuma pri vseh kinologih, ki jih vlačijo po televiziji in ki se duvajo, kako so vedeli, pa so riti in so bili raje tiho. Ravno napovednik je po TV in ni mi žal, da sem zavrnila sodelovanje.
Zaradi vsega skupaj imam vsak dan kar nekaj mailov na obeh naslovih. Zanimivo, da sedaj znajo najti moj mail vsi, tudi tistega, ki je moj in ni društven.

Vsi, ki tole berete, preberite še enkrat, in prebeberite počasi.

Ja, res je, imate problem. Vsi, ki vas vaš pes grize in vsi ki se svojega psa bojite zaradi tega - problem imate. In nekaj mi ni jasno. Kaj ste pa delali do sedaj. Zakaj ste čakali 3,4,5 eni celo 7 let. Kaj ste mazohisti in vam je ok, da vas pes maltretira?????
Ne, na žalost vam ne morem pomagati preko maila tudi če se res močno razpišete. No, ko že pišete, dajte ne samo obtoževati druge, dajte povedat tudi kaj naredite vi. Predvsem pa sem zelo vesela, ker s tem, ko sem znana sem kot kaže napredovala. Včasih je bilo za več informacij me lahko pokličete in telefonska številka. No sedaj pa je, lahko vas pa tudi pokličemo, ker je lažje po telefonu.
Joj ni treba, ker tudi po telefonu vam ne morem pomagati.

Torej če imate psa, ki vas grize: za začetek ga ne izzivajte, če niste prepričani da ga boste naslednjič, ko bo to hotel narediti, kaznovali tako, da ne bo več tega naredil. Poskrbite za svojo varnost in vzemite mu ves luksuz. Za hrano naj se potrudi, pa vašo pozornost še bolj, vsaka napaka pomeni boniteta manj.

Vsi, ki imate otroke in pse in psi šavsajo proti otrokom - ne morem verjet, da je teh mailov tudi veliko. A ni nekaj osnovnega, da se zaščiti otroka. Ne vem nek materinski nagon, al kako že. Prvo kot prvo nimata biti otrok in pes kaj sama skupaj. ČE sta, potem ste v bistvu potencialni morilci svojih otrok.
No, da pa ne bomo pse spet narobe predstavili - otroke je treba naučit, da psi niso igrače in da se ne sme hodit po njih, se jih ne sme v spanju vleči za rep, tut oči jim ni dobro iztikat.
Torej, mejte otroke in pse pod kontrolo in vzgajite tako otroke kot pse.

Psi, ki so agresivni do tujcev ali do drugih psov - povodec reši vse stvari. Če še vedno niste ziher, pa nagobčnik gor in bo.
Tudi to se da spremenit, samo pravilno psa odvodite in ne signalizirajte mu preko povodca.

Evo, dragi moji novi bralci, to so bili pro bono nasveti.

Maile mi kar še vedno pišite, samo brez tega, da se dobimo in da vam seveda računam svetovalno uro, ne gre. Tisti, ki še vedno upate....preberite današnji mail še enkrat, skoraj vsi odgovori so vam dani pro bono. Spremenite najprej sebe in psi se bodo spremenili z vami ;)

torek, 16. februar 2010

Mi manjka

Lepo je, ko se nečesa lepega navadiš. In manjka, ko ne moreš ali pa ne smeš do tega, pa če si še tako želiš. Počasi bo čas, da se bo lahko spet dogajalo. Samo čakat je težko. Ampak če veš zakaj čakaš, potem je vredno potrpet.


Ne boj se, da se bo življenje končalo; boj se, da se nikoli ne bo začelo. (Grace Hansen)

četrtek, 11. februar 2010

Čakanje

Jah...tole čakanje mi je kot kaže že prišlo v navado. Danes je en mesec, od kar sem doma.
En mesec!?!...Kdaj je pa ta mesec minil?
Kaj sem pa v tem mesecu naredila????
No ja, pustimo zadnji teden, to ni bilo v mojem načrtu.
Glavno, da lahko še vedno čakam, ker čakanje je lahko tudi prijetno.

sreda, 10. februar 2010

Ko te vidijo na TV

Ker se pač zadnji teden nehote pojavljam na TV, se mi dogaja, da imam kar naenkrat veliko prijateljev. Jah...pa jih res hočem?
V življenju ljudje prihajajo in odhajajo iz tvojega življenja, ker če ne bi bilo tako ne bi mogli napredovati. Vsak človek, ti prinese novo izkustvo, nov pogled na svet, nekaj novega. Pustimo razloge zakaj iz tvojega življenja gredo, ampak dejstvo je, da je povezano z nekim višjim, nam nedojemljivim namenom.
Ker če ne bi bilo tako, bi še vedno ostali nekje pri svojih otroških sanjah, tako pa, nas je večina zrasla v odrasle ljudi, ki se z nasmehom spomnimo na otroške sanje.
Konec koncev, so me ti ljudje, tudi tisti, ki se me niso direkt dotaknili, naredili takšno kot sedaj sem. Mislim-upam, da čisto ok.
Ta teden pa...klic enega, klic drugega, klic tretjega, ali pa sms, ker se poklicat ne upajo. Če ste nekoč odšli, ste odšli z razlogom, ki je bil v tistem trenutku pravi. Nazaj vas vodi napačen razlog, ker to, da ste me videli na TV ni dovolj velik razlog, da se me pokliče. Ali pa....včasih pa vseeno človek potrebuje v svoji želji po nekom razlog, ker je tako lažje ponovno začeti, navezati stik, ker....to da nekoga vidiš na TV, je pa res dovolj velik razlog za klic. No, skoraj vsi so ta razlog že izkoristili, le eno osebo še pričakujem, čeprav, se bojim da je tu strah vseeno prevelik.
Mogoče je bolje tako, čeprav priznam bi sedlo slišati glas.

torek, 9. februar 2010

Preverjeno

Upam, da ne bodo vse, no skraj vse, besede samo zato, da jih bomo pozabili.
Preverjeno
In upam, da bo vsaj en več od jutri naprej na povodcu.

sobota, 6. februar 2010

Nevarnih psov ni, nevarne naredijo neodgovorni ljudje

Zaradi mojega razmišljanja, ki sem ga zapisala tu gor, je bil moj blog pol dneva glavna novica 24.ur. Saj ne vem naj tistemu, ki je novinarju povedal za moj zapis rečem hvala, ali pa, drugič ne koplji jame drugemu, ker lahko sam notri padeš. Tisti, ki imamo čisto vest, lahko skočimo čez.
No, ker me sedaj berejo še tisti, ki me niti ne poznajo niti ne vedo kdo sem, moram malo paziti kaj in kako pišem. No svojih disleksičnih napak še vedno ne bom popravljala, ker jih pač ne vidim;)
Upam pa, da po vseh mojih pojavljanjih v medijih moja profesorja slovenskega jezika nista razočarana. Srednješolskega sem imela po vsakem snemanju v mislih. Žal mi je, ker veliki vedno prehitro odidejo: moj poklon, gospod profesor!

Začelo se je s klicem radijske postaje. Povem, da ne ostajajo nevarne pasme in da lahko ugrizne vsak pes.
Odpravim se na kavo s svojima tečajnikoma, verjetno je bila zadnja kava v troje in sem se res želela pogovoriti z njima, saj sta prav prijetna, pa še zadnje podrobnosti glede predstavitve otroka psu sem jima hotela dati. A klic iz spletnega dela, je kavo končal. Niso želeli izjavo, ampak ker so moderni in so na spletu so hoteli posneto izjavo. No pa smo bili tam. Pojavila se bom pred kamero.
S tem primerom konec koncev sploh nimam nič. Tudi program ŠKD Bajke, je bil potrjen šele lani poleti in te psi niso imeli nič s tem programom.
Predvidevam, da mi je nekdo, ki mu nisem ravno všeč "pomagal" priti na prvo stran in s tem v medije. Spet se je izkazalo, da škodoželjnost ni najboljša, ker je pozabil oz. pozabila prebrati, da takrat še ni bilo programa prevzgoje nevarnih psov in da mi z njimi nismo imeli nič.
Ampak, če želiš nekomu slabo, se ta krog lahko obrne in mu narediš v bistvu dobro. Vsi komentarji so mislim da zaman, sedaj ko se kažejo razsežnosti te tragedije. Če res kdo misli, da komu privoščim smrt....res je ne, nikomur. Nikomur ne želim, da bi doživel pasji ugriz, ker jaz sem ga. In ravno zato, ker vem kako boli in kako dolgo je zdravljenje, tega ne želim nikomur. Le tisti, ki je pokvarjen v duši lahko pomisli na to, da nekdo nekomu smrt privošči. Dajmo pogledat vase, predno sodimo druge!
Da se vrnem nazaj v te dni. Snemanju se nisem mogla izognit, saj smo me kmalu za tem klicali iz RTV-ja in me povabili v Odmeve. Povabilo sem zavrnila, saj se mi je zdelo smiselno govoriti o nečem, kjer niti nisem sodelovala niti nisem pristojna za te stvari.

Samo umiri misli v glavi. To je dobro narediti sredi nemira (Yuan WU)

Ker je potrebno v takšnih tragičnih trenutkih misliti na posledice, sem najprej pomislila.....začela se bo gonja proti psom in proti lastnikom psov. Delati moram za nas, ki smo odgovorni in moram povedat, da nevarnih pasem ni, psa nevarnega naredi neodgovoren lastnik.
Noben pes se ne zbudi ob 7.00 in je ob 7.15 že agresiven!

Ko pa imaš možnost povedati svoje mnenje še na javni televiziji je pa nujno umiriti stvari. Upam, da mi je uspelo tu , tu in tu.

Upam, da je javnost razumela da pasma sama po sebi ni nevarna. Nobena! Je pa res, da moramo ljudje znati biti kritični do samega sebe in si izbrati sebi primernega psa. Imeti psa, ki ga ne obvladamo, je isto kot voziti 150 čez naselje. Slej kot prej se zgodi nesreča.

Ker pa smo do sebe najmanj kritični naj nam ne bo ta čas v pogubo in zaostrovanje naših in pasjih pravic, ampak naj bo čas, ko vsak lastnik ali bodoči lastnik pogleda vase in premisli s čim bi lahko spremenil to slabo mnenje o psih. Mogoče s tem, da ga bo res imel vedno na povodcu tam kjer so ljudje. Da ga bo tudi če ga bo imel na povodcu imel pod kontrolo in ne bo obremenjujoč za okolico. Da bo vedno pospravljal iztrebke za svojim psom, da samcu ne bo pustil urinirat vsepovsod.
Javno mnenje oblikujemo mi - lastniki psov. Poskrbimo, da bodo lahko videli dobre stvari in ne bodo mogli govoriti o stvareh, ki jih ni.

Z raznoraznimi komentarji in iskanju resnice tega tragičnega dogodka, si ne delamo usluge. Vsi, ki imamo psa, grešimo. Ker tudi vsi, ki imamo vozniški izpit prekršimo cestna pravila.
Nihče (razen redkih izjem) ne gre zanalašč prehitevat direkt pred tovornjak.
A roko na srce, ogromno lastnikov psov le te mirno pusti in jih ne briga kaj počne njihov pes. Dajmo se zavedat in dajmo se obnašat tako, da se naša svoboda konča tam, kjer je meja svobode drugega. To mejo pa raje premaknimo malo v lastno škodo.

torek, 2. februar 2010

Moralo se je zgoditi!

Vedela sem takoj, ko je bilo odločeno, da se ti psi vrnejo nazaj. Vedela sem, da se bo zgodilo in to sem tudi zapisala tule.
In danes, se je zgodilo. Saj vse skupaj je tragično zelo, ampak edina pozitivna stvar je ta, da če je že moral nekdo nastradati, ni nastradal nekdo, ki se je znašel ob napačnem času na napačnem mestu.

Od avgusta nosim v denarnici izjavo v primeru, če bi me novinarji vprašali kaj si mislim o teh bulmastifih. Hkrati pa bi bila ta izjava tudi uraden odgovor, ko bi prišel sedaj že pokojen lastnik teh psov na prevzgojo - tako mu je bilo namreč določeno s strani sodišča kot pogoj, da se lahko psi vrnejo k njemu. Ker je Škd Bajka še vedno EDINA v Sloveniji, ki ima s strani VURS-a potrjen program za prevzgojo nevarnih psov, ga ni bilo k nama.
In tudi NOBEN novinar ali kdor koli drug naju ni vprašal kaj si midva, ki imava edina v SLO potrjen program s strani VURS-a , misliva o vrnitvi tem psov nazaj k lastniku.
No sedaj, lahko to zapišem javno, ker je za tega lastnika že prepozno.
Naj bo pa za poduk vsem, ki si upajo dajati strokovna mnenja in to celo takšna, da se takšni psi vrnejo nazaj v isto okolje in k istemu lastniku. V izogib istih napak vam dam vsem strokovnjakom en zastonj nasvet. Pes ali psi, ki so že ugriznili in ki so bili zaseženi lastniku nikoli ne vračajte istemu lastniku in v isto okolje. Predvsem pa tega ne počnite, ko je v igri trop. Trop pa sta že dva psa! Če že, potem je potrebno trop ločiti in jih oddati poznavalcem in preverjenim lastnikom, ki imajo dokazljive izkušnje s psi. Ločiti pomeni vsakega v drug kraj, k drugemu lastniku in pod pogojem, da se ne nikoli ne srečajo namerno. Predvsem pa morajo biti vedno na povodcu, z nagobčnikom in novi lastnik mora imeti vsaj 30 kg več kot pes. Pes pa mora imeti na sebi dovolj kakovostno opremo, s katero se možnost pobega zmanjša na minimum ali se jo skoraj izniči.

In če se vrnem na izjavo, ki jo kot predsednica društva škd Bajka nosim v denarnici....
Po našem strokovnem mnenju, se teh psov ne da socializirat, sploh ob dejstvu, da so jih vrnili skupaj nazaj v okolje, kjer je do napada tudi prišlo in psi ponovno vzpostavljajo trop.
Popolnoma podpiramo predhodno mnenje strokovnjakov s področja kinologije, ki so podali mnenje o njihovi potencialni nevarnosti in nezmožnosti ponovne socializacije. Predvsem pa menimo, da je varnost ljudi pomembnejša kot pa življenja psov, ki so že napadli človeka s tako tragičnimi posledicami.

Tole je bila uradna izjava Škd Bajka in tudi moja.

Moje osebno mnenje in mnenje društva danes je : Psa morata na evtanazijo takoj! - Takoj je po 10-tih dneh, ko bodo izločili sum na steklino.

Tragedija, se je zgodila. Kdo je kriv.....ta, ki je na koncu nastradal....ironija a ne?....za vsako rit se palca najde.....za vsakega neodgovornega lastnika se pasji zob najde.....

ponedeljek, 1. februar 2010

Ko se starki zmeša






Sneg je nekaj čudežnega. Ajša je postala prav otročja, ne dela več drugega kot teži za ven. Niker ni nobenega godrananja, ko rečem gremo ven. Je pa vseskozi cviljenje, a bi mi šli spet ven. Tudi zvečer, ko so bili naši sprehodi res omejeni na hitro lulanje in kakanje, ki ne sme biti daljši od 400m se bi lahko spremenili v pohod. Je pa res, da je zadnje dni oblečem zvečer, ker se mi zdi, da je za njene stare kosti tako bolje. Ne vem a je ali ni tako bolje, bom pa nadaljevala s to prakso.