Mraz je stopil v deželo to in pokazal je svoje zobe. Tresljaji v mrzli postleji so bili čedalje bolj pogosti zato je bil čas za radikalen poseg. Vmešala sem se v njune stvari in posegla vmes. Vse lepo in prav, vendar se ne morata igrati igre če je jaz na poznam. Zima je fina, ker me v postelji ne zebe, da me ne zebe imam psa. Če mi mama psica vrže hčerko iz postelje me zebe zato....je bil skrajni čas, da svojo termoakomulacijsko pečko vklopim nazaj. Ni šlo z lepa, je bilo potrebno par noči, da je ali pa sta dojeli, da ni trete mrte ....še vedno sem jaz šef.
Vseeno pa ni šlo tokrat brez prehlada. Ob dve ponoči sem si kuhala čaj in merila temperaturo, jutro pa je imel to čast, da sem se namenila do zdravnice. Spet jem antibiotike, glas se mi že vrača, grlo me manj boli. Danes sem spet 2 uri na mrazu govorila...še malo, pa ne bom več.
Vse se da preživet, ker veš, da te zvečer spet čaka topla postelja.
Zato...vse bo ok, ker je spet moja pečka nazaj.
