No al pa tut ne. Včeraj sem dobila mail od nekoga, ki je prebral moj blog in je bil užaljen. Ta zapis je užalil njegova čustva tako močno, da mi je napisal mail. Vse ok, če ne bi nekdo iz Srbije našel moj mail in napačno razumel moj zapis. V dobro starih časev in ker res nimam nič proti njim, sem mu odpisala in razložila vso stvar. Prijazno je odpisal nazaj in mi zaželel vse ok. Bok moj srbin iz Zemuna ;)
Je internet ok ali ne, je stvar trenutnih navdihov. Da sedaj zagovarjam svoje trenutne misli ob izgubi tekme tujcu....konec koncev ne vem zakaj bi to počela, ker je to moj blog in to mu dopušča svoboda, ki jo po eni strani internet ima. Da bom v prihodnosti pazila in kontrolirala svoje izbruhe...ne, ne bom, ker to kar sem, sem.Je pa defintivno internet zelo v redu takrat, ko ne moreš biti nekje, a hkrati rabiš zelo natančen opis vsega. Slika v živo pove vse. In povedala je, da ni časa čakat, da je potrebno iti do veterinarja. Za enega tudi to ni bilo dovolj, jih je pa zato ostalih 5 toliko bolj zaželjenih in ljubljenih.
Nepremišljeno življenje je resnično hudobno življenje. (iz Dhammapade)
Moje življenje je čisto preveč premišljeno, vsaka beseda tu gor, pa čeprav v jezi in besu je premišljena. Hudobija....je kratkočasna in zgine še predno se zapiše.
