Konec prostih dni

Sedaj pa čisto zares je zadnji dan, ko sem doma. Zjutraj sem že trenirala za jutrišnji dan in sem vstala že ob 8. Celo Ajša me je že ob 6 zbudila za jest. Jutri bomo čisto zares vstali in ne spat nazaj. Ma, če sem poštena je že čas, da grem nazaj v slubžo.
Za zadnji dan se spodobi, da ga namenim mojima dvema puncama. Zjutraj sem se sicer šla postrišt, potem pa takoj domov, psici v avto in Iški vintgar vabi. Na vhodu smo razveselili nekaj otrok, ko so jih pripeljali na izlet, saj so bili vsi veseli, ko so lahko božali Bajko in Ajšo. Ena se je ob Bajkinem lubčku čisto stopila. Kako malo potrebujejo otroci, sploh tisti s posebnimi potrebami.
Iški vintgar se mi zdi res tako blizu Ljubljane in dopoldne skoraj prazen, da je škoda ker ga ne izkoristim večkrat. Psici pa...uživanje na višku.
Bajkin slogAjšin slogDanes je bilo več vode kot zadnjič, je bila pa tudi malo bolj hladna, a to ju ni motilo ;)