Pobalini

Pobalin št.1Všeč mi je njegova mimika obraza. Povsem brezčustvena. Ker se je on tako danes odločil. Tito bo postal dec.

Pobalin številka dve:In teh pobalinov je še in še....vsi moramo čez to obdobje, ki je lahko prečem, da eno najtežjih, saj vemo, da pes točno ve kaj sme in kaj ne smo, pa vseeno vsakič sproti proba, če mogoče sme.

Tko k alko....dobr vsi vemo, da je naslednji dan hudo, pa vseeno občasno probamo čez mejo, potem pa spet vemo, da je naslednji dan res vsakič bolj hudo.

Dežela cvička je res huda

Ne vem kaj si bo o njej mislil moj fotr, ko se bo streznil, je pa vsekakor hudo. Fotra so mi dobesedno dostavili do doma in ga posadili na stol pred bajto. Dobr, da mam rikverc parkiran avto na vhod, da sva bila zakrita. No vsekakor je kdo pogledal čez okno, ker je glasno klical jelene. Fotr se ga je napil skoraj na mrtvo in klic veta je bila urgenca. Ej vet kaj daš fotru k se ga je napil do konca in kdaj je čas, da ga moraš peljat na pumpanje želodca. Jebat ga, to so informacije, ki jih je dobro vedeti predno se lotiš projekta treznenja fotra.
Moram reči, da mi izkušnje s psi definitivno pomagajo saj sva se brez problema zmenila skoraj vse. Pustila sem ga eno uro na hladnem, vmes je moral piti vodo in se potrudit da je bruhal. Lepo je moral govoriti z mano, pa trudit se je moral da govori razločno, ker mu drugače nisem pustila. Vseskozi sem ga zaposlovala z kozarcem in še obraz si je moral brisat. Vmes sem morala umirit še mat, ker če se ne bi pomirila, bi bil kažin v bajti. Pijan fotr in histerična mat ni najboljša kombinacija, ker če se men ne bi stragal bi se pa fotru. Pijan fotr, k mu končno užge ven zoperna žena....neustavljiva kombinacija.
Tako sva lepo speljala delno treznenje na mrzlem in svežem zraku. Vmes je imel preblisk, da bi mu dala avto malo bolj nazaj, da se lahko nasloni nanj. Ne ne, ne bo mi zunaj zaspal, zato sem mu lepo odločno rekla ne. Prevsem pa je lažje dvignit človeka s stola kot pa s tal. Nisva se niti pol minute pregovarjala, ker sem mu pri tretjem poskusu rekla, da se o tem ne bova več pogovarjala, ker mu ne bom prestavila avto. Lepo sva se zmenila, da bova še enkrat probala bruhat potem pa greva not. Mati je bila zopet pamenta, kako ga bova obe spravile not in ne vem kaj še vse....jao žene, če katera to bere si zapomnite samo to. V takih primeri vpitje in zmerjanje, ali pa zbujanje slabe vesti pri pijanem človeku naredi ravno kontra učinek kot ga hočete. Umirjeno, pa hkrati odločno in naredijo vse kar rečeš.
No počasi sva končala epizodo kozlanja pred bajto. Sedaj pa projekt priti v hišo. Klinc ga gleda, bo moral kar sam. Pa sva počasi; si je čevlje odvezal, potem pa vzel zalet in sva šla. Samo malo usmirjanja je rabil, in je že bil na kavču. Tut preoblekla sva se, sicer počasi in vsako stvar posebi, ampak.....vsak je bil že kdaj pijan in....pač se ti vrti, ko se uležeš pa še toliko bolj, zato malo počakaš in gre.
Sedaj je bogi, še bolj bogi bo jutri. Pa verjeto se bo prehladil, ker sem mu odprala okna in je v mrazu. Ma da se strezne. Sem mu dala kovterček za pokrit, tako da zmrznu ne bo.

Kolk ga bo šele jutri vse bolelo......in kolk mu bo mat prala možgane....pri vsem skupaj se mi kar malo smili. Pa še psici bosta čisto živčne, ker bo dretje cel dan.

Dežela cvička je res huda dežela.

Ne razumem elektronske glasbe

Na 24.ur imajo prenos iz Tivolija kjer je Žur z razlogom. Dj Umek je profi, to vem, ker so mi tako rekli in ker v bistvu ne slišim nič slabega o njem. To je po eni strani malo čudno, ampak ok nisem na čistem s tračem, ampak ...je neoporečen za moje pojme. In ker je pač možnost prenosa ga kliknem. in sedaj že cel večer tole poslušam in občasno gledam. Vsaka čast, da je že 3 ure v muvingu in da še kar muva. Spomin me potegne na veselico, ki je bila v začetku poletja in na vsake 15 minut je bila pavza. On nima niti ene. Ok vmes je zmanjkalo zvoka zaradi tehnične težave.
Je pa smešno, da sem se na ta žur spomnile že zjutraj, ko sem se peljala na kavo in se je začelo oblačiti. Spomnila sem se na Uršo, ki je v organizaciji in najprej je bilo...boga letos imajo pa za vse velike dogodke dež. Zanimivo je, kako in kdaj pomisliš na določenega človeka. Premočena in premražena....ok upam da ni.
Da se vrnem nazaj k elektronski glasbi....na začetku me je po 10-tih minutah začela boleti glava. Po sprehodu sem spet prižgala vse skupaj. Sedaj mi je pa ful smešno ker se me začela od ponavljajočih se ritmov in zvokov srbeti ušesa. Sem šla spet ven, da sem spremenila okolje in seveda bila v tišini - srbenja ni bilo več. Ugasnem zvok...srbenje zgine. Prav smešno je tole. Kako mora biti šele v živo, ko je vse naglas in verjetno vibracije poleg bita nabijejo pulz v višave.
Da se v tem muvaš se moraš res al čisto odklopit al pa biti pod vplivom substanc, ker drugače ...ja obstaja še možnost, da res moderno ni zame.

Naporna šola

Ta teden je kar naporen. Učimo se v treh skupinah, da gre pes poleg okoli tebe. To je najtežja vaja za vodnika, saj je čisto od njega odvisno ali bo šlo ali ne. Na začetku te vaje, se mora prestopat, pa obračat, pa skalanjat.....naprosno pa je tudi zame, saj moram vsakemo govorit, ga usmerjat, ga popravljat....ampak...ko se to naučimo lahko rečemo, da že veliko znamo.Še vedno pa se igrajo in norijo ;)

Država je bulana

Bulmastifi, ki so tri leta nazaj napadli človeka in mu povzročile težke trajne poškodbe, bodo lepo doma pri svojemu bogatemu vplivnemu lastniku.
Super, lepo, upam, da ne bodo še koga ugriznili....in ga tokrat ubili.

Vsaj hvala bi lahko kdo rekel

Ljudje so smešni. Ker so me nekoč nekdaj kontaktirali ali pa so od enega, ki me preko enega pozna slišali zame mi seveda, ko rabijo kakšen nasvet za svojega psa napišejo mail.
Ker sem še vedno prijazna oseba in ne razdajam svojega znanja samo za denar jim prijazno odpišem. Ampak.....a mi lahko kdo pošlje nazaj vsaj hvala?

Še boljši so takšni, ki mi pišejo, ker so na strani od bajke prebrali, da se ukvarjam z prevzgojo psov. Jim prijazno napišem nazaj, da se preko maila in enega napisanega stavka res nič ne da. Me kličejo, ko se jim zahoče ne glede na dan ali uro. Fino prav...jim poveš kaj naj za začetek naredijo. Ok ti so drugačni, ker se zahvalijo. Ampak potem še kar pošiljajo maile z vprašanji in prošnjami za pomoč. Ma saj ni nobene panike, samo en nasvet je že zastonj ostalo pa....ma za hvala, ki ga na koncu ni ne morem v nedogled dajati nasvetov zastonj. Tako da odločitev je padla. En je zastonj ostalo pa....sorry ne bo šlo.

Prijateljem od prijatelja, ki me pozna preko prijatelja pa....samo splošen odgovor in predlog, da naj se vpišejo v šolo. Ok to bom res naredila zastonj in brez, da bi mogoče pričakovala hvala.

Spet smo bili v živalcu

Danes smo pa bili številčni, vse skupaj nas je bilo več kot 30 ljudi in 23 psov. Bili smo prav pridni in samo dvakrat je bilo na hitro slišat renčanje. Je pa zopet ena histerična mama poskrbela za to, da mi je žal njenih otrok. Nič hudega se ji ni zgodilo, nobem pes je ni niti povohal...ona pa je hodila mimo in bentila, da bi morali imeti nagobčnike gor. Ma srečo, da sem kulturna kadar vodim ljudi naokoli. Če ga je kdo rabil, ga je ona, ker je bila najbolj glasna med vso to gručo ljudi, otrok in psov.
Nam pa zopet ni uspelo videli hranjenje leva...tokrat...totalni prometni zamašek in le temu, da smo se zmenili tako zgodaj, se moramo zahvaliti, da nismo obstali v koloni dlje kot smo.
Slike pa...http://picasaweb.google.si/bajka04/SkupniSprehodVZoo24809
zmagovalka je pa vsekakor tale.
Ostale so tudi kar lepe.Končno smo imeli možnost videti slonicoTo je le del današnje odpraveIn pa še ena lepa za na konc.

Novi tečajniki

Danes sem imeli spet male nadebudneže, ki so čedalje bolj pogumni in tudi grizljavi.
Ta skupina mi je zanimiva, ker so v njej starejši ljudje in je to zame poseben izziv.
Komaj čakam jutri, ko gremo v živalca.

Prvi teden šole

Kako mine čas. Prvi teden šole je že minil. Splošna ocena -kar zadovoljiva. Eni so me presenetili, kaj lahko naredijo čez poletje iz svojega psa. Drugi pa s tem, da še vedno niso rešili težav s svojim psom. To mi daje zagon za naprej, ker prve je potrebno podpirat in jim pomagati še naprej.
Zaradi vročine smo en dan tudi odpovedali, ker je bilo res neznosno. Drug teden gremo v živalca in upam, da mi tega ne prepreči dež.

Kako rastejo

Niti tri tedne ni od tega, ko smo zaključili s šolo in že nadaljujemo. Danes so prišli mladički v malo šolo in prav niso več mladički, saj so v tem času zrasli v na pol odrasle pse.
Je pa res, da so še vedno pobalini in Lu, če če se je da še vedno ugrizne. Pravi material za malo šolo. Danes mi sicer niso čisto verjeli s čim bomo končali, ampak....bomo delali na tem, da se moje besede uresničijo.
Zvečer sta se pa Ajša in Bajka nabožale kot že dolgo ne. Hiter obisk se je prelevil v veselje otrok in mojih dveh psic. Ne vem samo koliko dela bo imel domač pes, ko bo prišel domov. No nekaj ga bo ziher imel.

Konec prostih dni

Sedaj pa čisto zares je zadnji dan, ko sem doma. Zjutraj sem že trenirala za jutrišnji dan in sem vstala že ob 8. Celo Ajša me je že ob 6 zbudila za jest. Jutri bomo čisto zares vstali in ne spat nazaj. Ma, če sem poštena je že čas, da grem nazaj v slubžo.
Za zadnji dan se spodobi, da ga namenim mojima dvema puncama. Zjutraj sem se sicer šla postrišt, potem pa takoj domov, psici v avto in Iški vintgar vabi. Na vhodu smo razveselili nekaj otrok, ko so jih pripeljali na izlet, saj so bili vsi veseli, ko so lahko božali Bajko in Ajšo. Ena se je ob Bajkinem lubčku čisto stopila. Kako malo potrebujejo otroci, sploh tisti s posebnimi potrebami.
Iški vintgar se mi zdi res tako blizu Ljubljane in dopoldne skoraj prazen, da je škoda ker ga ne izkoristim večkrat. Psici pa...uživanje na višku.
Bajkin slogAjšin slogDanes je bilo več vode kot zadnjič, je bila pa tudi malo bolj hladna, a to ju ni motilo ;)

Konec dopusta

Res je, 14 dni je minilo, pa se še niti dobro navadila na vse skupaj. Edina dobra stvari pri vsem tem je ta, da bom še 2 dni doma, ker bom koristila proste ture.
Tokrat je bil dopust čisto drugačen, saj sem imela le en teden pravega dopusta brez prilagajanja ostalim. Pasja šola .......celo 5 dni!!!!! je nisem imela. Ne morem verjet. Z današnjim dnem pa zopet jovo na novo, vsak dan ob isti uri.
Novo skupino mladičkov imam. Mali cukri in tokrat za spremembo skupina starejših ljudi, samo ena mlajša. Ena tečajnica je že sedaj moteča in bojim se, da bo skoz. Ne razumem ljudi, kako lahko mislijo da si lahko kar več dovolijo, če me poznajo preko svoje hčerke - poznajo....vedo kdo sem, videli so me pa enkrat v življenju.
A moja samozavest in prepričanje vase je vedno večje in tako kot znam kakšnega dobesedno odslovit iz šole, sedaj mirno pred vsemi utišam človeka. Vem kdo sem in vem kaj lahko dam.
Ego mi je zrastel na poligonu in tam ga je vedno največ, v bistvu ga je že toliko, da ga sploh več ne nosim domov - tole bi bil lahko moj stavek pa ni, ker to ni res. Še vedno se prav nič ne duvam in se razdajam za tečajnike, le motečih se sedaj bolj odločno lotim.
Zanimivo, da še ni niti enega psa v prevzgoji. Me zanima ali bo kaj drugače, ko bodo na sodiščih začeli delat.
Tako spočili smo se, kot smo se. Razen dveh noči, sem bila vsako noč za računalnikom in delala stvari na strani. Nekaj malega še moram, ampak se ne mudi. Vse kar me skrbi je to, da ne vem kako se bom kmalu spravila isti dan v posteljo, ker bo hitro zmanjkalo spanca. Sedaj se mirno spala do 10, 11....od srede naprej kaj takšnega ne bo mogoče.
Ah ja....služba....sem mislila da bo plača nižja, ker ne delam 2 dni. Ta mesec ni bilo sile, ker sem delala cel mesec in se ni veliko poznalo. Definitivno je bilo več od pričakovanega.
Ampak....o službi še 2 dni ne razmišljam!

Največje razodetje je tišina. (Leo Ce)

foto sešn

Ker rabim eno sliko za na stran, sem jo morala narediti. Tema je bila...mi gremo pa na morje

Postavitev kulise


Sončenje ali pa počitek


Pomerjanje rekvizitov


in končni izdelek




Na koncu pa žur



Nagrada za dobro opravljeno delo

Še malo pa bo

http://www.bajka.si/ Dobila končno obliko oziroma vsebino za katero mislim, da jo mora imeti.
Dopust je vsekakor dobro izkoristen, saj si ne predstavljam, da bi to delala čez dan. Nekako se moraš res dati v svoj svet in odklopit ostalega.
Nekateri pravijo, da sem čudaška, prav pa sem, samo taka sem in to je to.

Spet nočna

Jaz res ne znam živet brez dela. Vsak dopust izkoristim za kakšno pametno delo. Tokrat za spremembo ne delam fizično, ok razen da me boli rit od sedenja.
Danes se mi je ustavilo, verjetno zato, ker sem eno stvar zaljučila. Druga stvar je pa tako obširna, da rabi čas, zato mi je vnema padla, malo me zebe in v ušesih slišim kot neko brnenje, kar pomeni, da je z mano konc. Baterije so prazne in bo treba spat.
Organizem se mi je ufural v ta ritem, ker sem danes spala 4 ure in sem cel dan normanlo funkcionirala, tako da moram pazit, da se bom odvadila nočnega bedenja, ker se moje telo ne odklopi tako hitro in se mi bo spet dogajalo, da bom najbolje funkcionirala s 4 ali manj urami spanca, kar pa v mojih letih ni več pametno.

Trenutki sreče , ki jih užijemo nas presenetijo. Ne ujamemo mi njih, ampak oni ujamejo nas. (Ashley Montagu)