Pa ne samo, da imam dve psici. Te dve psici sta veliki in vse gre
lahko narobe. Da ne pozabim omeniti, da imam doma še mačka, ki je stalno notri.
O ja, kar čakala sem, da mi kdo kaj reče
na to temo.
Je pa res, da sem takoj, ko sem zvedela,
da v meni raste dete, začela uvajati spremembe.
Priznam, čustveno niso bile najlažje zame,
saj sem v določenih stvareh uživala prav toliko ( ali pa še bolj), kot Abi.
Abi je pač psička, ki je vsako jutro, ko
sva ji dovolila, priletela v spalnico in se cela vrgla name. Tako je ležala na
meni in sva se crkljali par minut. Težko reci, komu je bilo to bolj všeč. Zase
priznam, da sem se ob tem topila.
Ampak, vseeno. Varnost je varnost in to se mora končati. Takoj. Od
danes zjutraj naprej.
Najpomembnejša je odločnost. Pri sebi je potrebno počistiti misi in
čustva, ter doreci kaj je dobro za koga. Saj je ne bom vrgla ven iz spalnice.
Tudi ne bom ji preprečila jutranjega crklanja. Samo varnega bom naredila za vse
nas.
Vse skupaj se mora začeti že pri vstopu v spalnico. Nič več
prerivanja katera bo prva na postelji. Jaz ali pa Tilen bova tista, ki bova
rekla počasi in ju ustavila. Prve dva dni sva morala res oba sodelovati pri
tem, saj je bilo potrebno korenito spremeniti prihod v spalnico. Najprej Bajka,
ki se je ulegla pri nogah in ko se je ona namestila v svoj položaj, je lahko
prišla še Abi. Počasi, ne sme skočiti ne na Bajko ne na mene.
Leže lahko ob
stran, potem pa naj se žur začne. Dobro, da je crkljivka in da je rada na
hrbtu, saj se dobesedno zvije ob mene.
In tako lahko obe uživava naprej, le da je vse skupaj varno za
vse.
