Če smo povezani z našo živalco in če si obojestransko zaupamo, nam pokažejo kdaj in kje jih boli.
Vseskozi poudarjam pomen povezanosti in obojestranskega zaupanja.
Če imamo oboje, potem je vsaka rehabilitacija veliko bolj uspešna in hitrejša.
Z Bajko sem šla pred leti čez zelo zahtevno rehabilitacijo. Postala je hroma in sva se postavile nazaj na noge. Nisem bila pripravljena na to, saj ni kazala znakov, da bi bilo kaj narobe. Zgodilo se je dobesedno v parih urah.
Tokrat sem bila pripravljena in operacija n okrevanje po njej skoraj ni primerljiva. Je pa okrevanje vseeno zelo pomembno in potrebno je paziti, da se kaj ne zgodi.
Posledice nepravilnega okrevanja po sterilizaciji so lahko neprijetne. Nemalo je primerov, ko si psica potrga vse šive, ko se ji rana odpre in ji dobesedno padejo notranji organi ven. Sama sem že bila pri tečajnici, ki je bila nepazljiva in je psica v 10-tih minutah potrgala šive, odprla rano in na koncu sem z njenimi črevi v rokah, sedala v prtljažniku. Lastnica pa je norela na kliniko. Potem se je šele začelo mučno obdobje.
Ker sem vedela, da bo operirana sem se priprav lotila že prej.
Najpomembnejše je, da psica po operaciji ne skače in ne vleče, saj si lahko potrga šive. Zato sem jo že prej navadila na oprsnico .
S pravilnim vodenjem, se ukroti tudi psice in pse, ki skačejo, se vrtijo in hodijo nemirno. Abi zna samo kdaj potegnit, ko kaj vidi, zato sem jo iz varnostih ukrepov, dala na oprsnico.
Prav tako smo še bolj vztrajali na tem, da se gre po stopnicah počasi, da se v avtu počaka, da ne gre hitro čez vrata. Vse skupaj smo kakšni 14 dni prej, usmerjeno delali zato, da bo rehabilitacija hitrejša in varnejša.
Danes, prvi dan po operaciji, lahko rečem, da mi ni žal.
Dobesedno skoraj ne opazim razlike, saj je Abi pridna in mirna.
Včeraj smo šli na krajši sprehod - ki res ni bil daljši od 5 minut. Da je lahko v miru opravila potrebo. Na sprehod smo šli tam, kjer gremo vedno in kjer vedno opravi svojo potrebo.
To ne pomeni, da ga brezglavo spustimo in ga silimo z aktivnostjo. To pomeni, da delamo vse, kar delamo običajno. Le v zelo skrajšani obliki. Obdržati moramo rutino, saj bo le ta pripomogla, k hitri in uspešni rehabilitaciji. In da se držimo navodil, ki jih dobimo.
Zato sva šle tudi danes dopoldne lulat in kakat tja, ker se sprosti in kjer opravi potrebo. Sprehod je bil za par minut daljši, saj se mora ( če seveda to dovoljuje zdravstveno stanje) pregibat- s tem se ji pospeši prebava in lažje opravi potrebe.
Še vedno je na povodcu in še vedno gremo počasi.
Doma že prej ni smela noreti, zato ni bilo potrebno dodatno privajanje.
Že včeraj je bila v postelji in tudi danes je.
V bistvu jih ga še nisem dala gor, ker si nič ne liže in nič ne praska.
Seveda mi ni vseeno zanjo in seveda me skrbi, da se kaj ne zakomplicira.
Ampak to me lahko skrbi tudi tako, da le to ne vpliva nanjo.
Če se vrnem na začetek, ko sem govorila o Bajknem okrevanju, na katerega se nisem mogla pripravit.
Ker smo jo nosili na ista mesta, ki jih je imela ob določenih urah, ker smo obdržali njeno rutino, Bajka že po parih dneh ni videla težav. Od tu naprej si lahko preberete najino pot, kako smo shodili in kaj vse sva počele.
Vse to se je zgodilo zato, ker sem vedno verjela v to in zato, ker ji nikoli nisem dala vedeti, da jesta kaj boga.
Predvsem pa brez predhodnega dela, ko sem od vseh svojih psov zahtevala umirjenost doma in se držala rutine ( kolikor se jo le da, v teh časih), lahko govorim in zatrdim: Uspešna rehabilitacija je samo v lastnikovih rokah in predvsem v njegovi glavi.
Zato, naj naša čustva ne vplivajo na čustveno stanje psa in ga v času rehabilitacije ne obremenjujejo s seboj. Čas rehabilitacije je zanj.
Moč misli in stanje duha - dve zadevi, ki vodita naše telo. Tam kjer so naše misli, tam je naše telo.
