Tari je že čisto naš. Z nami je že tri dni. Zagotovo lahko rečem, da je to najbolj priden pes, kar sem jih kdaj imela - pa sem zraven štejem tudi svoje!
Včeraj si je celo upal na kavč in kot da so se mu odprla nebesa.
Bajki ni bilo čisto nič jasno, kako pustim, da je lahko nekod na njenem kavču.
Kmalu je dojela, da tako pač je in tudi sama je zaspala.
V pisarni je gužva. Sploh, če bi bili vsi radi na istem ležišču.
Le Abi je stalno v svoji koči, da ji jo kdo slučajno ne zasede.
Liza je pa tudi v pasjih nebesih. Dobesedno se izživlja nad njimi in jim krade postelje.
Največji žur so seveda sprehodi.
Za njih se nikakor ne obujem dovolj hitro.
Vso čakanje je pozabljeno, ko pridemo v gozd.
Brez poziranja ne gre.
Jutri dobimo še en obisk.
Ja, še enega :)