Danes še bolj lahko rečem, da je skoraj vse, če ne čisto vse odvisno od veterinarja, ki je operiral psico.
Glede na to, da sem bila zraven in sem videla kaj mora " potegniti ven", verjamem ,da so boge, če to delajo hitro in po tekočem traku.
Abi je že drugi dan čisto brez bolečin, danes ji niti nisem dala protibolečnske tablete. Res je, da si pomagam z alternativo, ampak če je veterinar mesar, potem tudi to ne pomaga.
Na sprehodu je srečala svojega lubčka - mojega očeta. Tako kot je ona navezana nanj, ni bila še nobena. Dobesedno tulit je začela, ko ga je videla.
In samo, da sta šla malo po poligonu, je bila v devetih nebesih. On pa tudi.
Malo sva še pogledale poligon in pozirale med ročicami, ter odšle domov.
Če bi ji dovolila, bi norela, kar pa še ne sme.