Res je polna hiša

Moram pohvalit oba. Tari je tako neopazen, da res ni. Sploh od kar je ugotovil, da gre lahko na kavč.
Čarli je še mali pobalinček, ampak vseeno neizmerno priden.
Ko pridemo s sprehoda, se vsak zavleče na svoje ležišče in imam mir, za naslednjih nekaj ur.

Liza preveri, če je vse ok.

Tari dela najbolj bogi obraz leta, ker je dnevna zaprta.

Liza pregleda, če je res vse ok.

In čas je, da gremo spat.

Polna hiša

Pa imam 4 pse :)
Prišel je še Čarli.
Ostali trije so ga čisto lepo sprejeli, Liza je pa tudi takoj priletela pogledat, kdo je prišel. Čarli je bil malo žalosten, ker se nihče noče z njim igrat.
Ponoči bo še pestro. Me prav zanima h komu se bo stiskal.

Tari pravi, da bo kar v dnevni spal :)

Abi se ne more odločit kje bi bila.

Čarli pa peca Bajko.

Bajka ima obisk

Tari je že čisto naš. Z nami je že tri dni. Zagotovo lahko rečem, da je to najbolj priden pes, kar sem jih kdaj imela - pa sem zraven štejem tudi svoje!
Včeraj si je celo upal na kavč in kot da so se mu odprla nebesa.

Bajki ni bilo čisto nič jasno, kako pustim, da je lahko nekod na njenem kavču.

Kmalu je dojela, da tako pač je in tudi sama je zaspala.
V pisarni je gužva. Sploh, če bi bili vsi radi na istem ležišču.
Le Abi je stalno v svoji koči, da ji jo kdo slučajno ne zasede.

Liza je pa tudi v pasjih nebesih. Dobesedno se izživlja nad njimi in jim krade postelje.

Največji žur so seveda sprehodi.

Za njih se nikakor ne obujem dovolj hitro.

Vso čakanje je pozabljeno, ko pridemo v gozd.

Brez poziranja ne gre.

 

Jutri dobimo še en obisk.
Ja, še enega :)

Brezplačno predavanje za vse bodoče lastnike psa

9.5. ob 11.00. Lokacijo sporočim naknadno - odvisno od števila prijav in vremena.
Prijave so obvezne na info@bajka.si

Komu je namenjeno predavanje?

• vsem, ki se odločate za psa,
• vsem, ki že čakate svojega novega družinskega člana,

 

O čem bomo govorili:

• kaj pomeni imeti psa,
• kako pripraviti dom na mladička,
• kako s sprehodi, 
• kolikokrat jih hranimo
   
   

 Kaj moramo narediti, ko dobimo mladička 

• peljati ga k veterinarju, če je iz tujine, ga moramo v 7-ih dneh prijaviti.
  
• obvezna cepljenja
• ustrezna nega in skrb za mladička

Vzgoja in šolanje

• Kdaj začnemo z vzgojo
• postavljenje pravil
• Kdaj v pasjo šolo

O tem in še več, se bomo pogovorili na brezplačnem predavanju v Bajki.
Prijave na info@bajka.si

Drugi dan po operaciji

Danes še bolj lahko rečem, da je skoraj vse, če ne čisto vse odvisno od veterinarja, ki je operiral psico.
Glede na to, da sem bila zraven in sem videla kaj mora " potegniti ven", verjamem ,da so boge, če to delajo hitro in po tekočem traku.
Abi je že drugi dan čisto brez bolečin, danes ji niti nisem dala protibolečnske tablete. Res je, da si pomagam z alternativo, ampak če je veterinar mesar, potem tudi to ne pomaga.
Na sprehodu je srečala svojega lubčka - mojega očeta. Tako kot je ona navezana nanj, ni bila še nobena. Dobesedno tulit je začela, ko ga je videla.
In samo, da sta šla malo po poligonu, je bila v devetih nebesih. On pa tudi.

Malo sva še pogledale poligon in pozirale med ročicami, ter odšle domov.

Če bi ji dovolila, bi norela, kar pa še ne sme.

Pomen lastnika pri pasji rehabilitaciji

Vsaka bolezen je stres. Ko zboli naša žival, je stres še toliko večji, ker ljudje znamo povedati kaj nas boli in kdaj nas boli. Živali nam ne morejo reci »buba«.
Če smo povezani z našo živalco in če si obojestransko zaupamo, nam pokažejo kdaj in kje jih boli.
Vseskozi poudarjam pomen povezanosti in obojestranskega zaupanja.
Če imamo oboje, potem je vsaka rehabilitacija veliko bolj uspešna in hitrejša.
Z Bajko sem šla pred leti čez zelo zahtevno rehabilitacijo. Postala je hroma in sva se postavile nazaj na noge. Nisem bila pripravljena na to, saj ni kazala znakov, da bi bilo kaj narobe. Zgodilo se je dobesedno v parih urah.
Tokrat sem bila pripravljena in operacija n okrevanje po njej skoraj ni primerljiva. Je pa okrevanje vseeno zelo pomembno in potrebno je paziti, da se kaj ne zgodi.
Posledice nepravilnega okrevanja po sterilizaciji so lahko neprijetne. Nemalo je primerov, ko si psica potrga vse šive, ko se ji rana odpre in ji dobesedno padejo notranji organi ven. Sama sem že bila pri tečajnici, ki je bila nepazljiva in je psica v 10-tih minutah potrgala šive, odprla rano in na koncu sem z njenimi črevi v rokah, sedala v prtljažniku. Lastnica pa je norela na kliniko. Potem se je šele začelo mučno obdobje.
Ker sem vedela, da bo operirana sem se priprav lotila že prej.
Najpomembnejše je, da psica po operaciji ne skače in ne vleče, saj si lahko potrga šive. Zato sem jo že prej navadila na oprsnico  .
S pravilnim vodenjem, se ukroti tudi psice in pse, ki skačejo, se vrtijo in hodijo nemirno. Abi zna samo kdaj potegnit, ko kaj vidi, zato sem jo iz varnostih ukrepov, dala na oprsnico.
Prav tako smo še bolj vztrajali na tem, da se gre po stopnicah počasi, da se v avtu počaka, da ne gre hitro čez vrata. Vse skupaj smo kakšni 14 dni prej, usmerjeno delali zato, da bo rehabilitacija hitrejša in varnejša.
Danes, prvi dan po operaciji, lahko rečem, da mi ni žal.
Dobesedno skoraj ne opazim razlike, saj je Abi pridna in mirna.
Včeraj smo šli na krajši sprehod - ki res ni bil daljši od 5 minut. Da je lahko v miru opravila potrebo. Na sprehod smo šli tam, kjer gremo vedno in kjer vedno opravi svojo potrebo.

Najvažnejše pri rehabilitaciji je, da smo mi isti kot vedno. Da se nam kuža ne smili in da ne vplivamo s svojimi čustvi nanj. Če se mi do njega vedemo, kot da je zdrav, se bo tako počutil tudi pes.
To ne pomeni, da ga brezglavo spustimo in ga silimo z aktivnostjo. To pomeni, da delamo vse, kar delamo običajno.  Le v zelo skrajšani obliki. Obdržati moramo rutino, saj bo le ta pripomogla, k hitri in uspešni rehabilitaciji. In da se držimo navodil, ki jih dobimo.
Zato sva šle tudi danes dopoldne lulat in kakat tja, ker se sprosti in kjer opravi potrebo. Sprehod je bil za par minut daljši, saj se mora ( če seveda to dovoljuje zdravstveno stanje) pregibat- s tem se ji pospeši prebava in lažje opravi potrebe.
Še vedno je na povodcu in še vedno gremo počasi.
Doma že prej ni smela noreti, zato ni bilo potrebno dodatno privajanje.
Že včeraj je bila v postelji in tudi danes je.

Že od mladička sem jo navajala in sem ji kdaj povila nogico ali pa dala kakšno majčko nanjo. Zakaj? Zato, da je navajena imeti nekaj na sebi in mi ni potrebno imeti stalno na njej zaščitnega "lustra".
V bistvu jih ga še nisem dala gor, ker si nič ne liže in nič ne praska.

Ker se jaz do nje ne obnašam nič drugače, verjamem da nima občutka, da je kaj narobe.
Seveda mi ni vseeno zanjo in seveda me skrbi, da se kaj ne zakomplicira.
Ampak to me lahko skrbi tudi tako, da le to ne vpliva nanjo.

Če se vrnem na začetek, ko sem govorila o Bajknem okrevanju, na katerega se nisem mogla pripravit.
Ker smo jo nosili na ista mesta, ki jih je imela ob določenih urah, ker smo obdržali njeno rutino, Bajka že po parih dneh ni videla težav. Od tu naprej si lahko preberete najino pot, kako smo shodili in kaj vse sva počele.

Vse to se je zgodilo zato, ker sem vedno verjela v to in zato, ker ji nikoli nisem dala vedeti, da jesta kaj boga.
Predvsem pa brez predhodnega dela, ko sem od vseh svojih psov zahtevala umirjenost doma in se držala rutine ( kolikor se jo le da, v teh časih), lahko govorim in zatrdim: Uspešna rehabilitacija je samo v lastnikovih rokah in predvsem v njegovi glavi.
Zato, naj naša čustva ne vplivajo na čustveno stanje psa in ga v času rehabilitacije ne obremenjujejo s seboj. Čas rehabilitacije je zanj.
Moč misli in stanje duha - dve zadevi, ki vodita naše telo. Tam kjer so naše misli, tam je naše telo.