Ko zagovarjaš pasmo, te njihovi lastniki linčajo

V medijih se vedno pojavim takrat, ko se v Sloveniji zgodi napad psa. In v skoraj vseh primerih je napadalec pes tipa bull.
Vsi moji medijski nastopi niso samopromocija, ampak so namenjeni umiritvi sitaucije. Od prvega nastopa dalje, sem mirila ljudi, da ne obstajajo nevarne pasme, da poznam ogromno psov tipa bull, ki so krasni psi.
In to trdim še danes in še danes vedno prosim novinarje, naj ne operirajo z nevarnimi pasmami, če pa že, pa le toliko, da še enkrat povemo, da teh ni.
Zopet je bil vikend, kjer so napadli bulli.
In zopet sem v medijih.
Tudi tokrat, s popolnoma isto vlogo. Umiriti situacijo in povedati ljudem, da psi tipa bull niso nevarni, ampak so lahko odlični psi.

 Planet TV, od 27- tete minute dalje

24 ur zvečer

24ur.com

24ur.com

A naša Slovenija je takšna kot je. Ljudje so nestrpni in namesto, da bi se malo ustavili in malo premislili, kujejo načrte. Kako človeka, ki je mimogrede na njihovi strani, očrniti in prikazati kot najslabšega.
Vsakič, ko se pojavim v medijih, se na družabnih omrežjih začne boj, kako uničiti Alenko, kako dati v javnost kako grozna je, kako dela samo za denar, kako se ji gre samo za samopromocijo.
In tudi tokrat se to pripravlja.
Pripravlja se od enih in istih ljudi. Začne se pri ljudeh, ki so bili nezadovoljni z mano. Zakaj? Zato, ker nisem želela spustiti pričakovanj, kako naj bi zgledal pes. Ker nisem popustila pritisku, da je njihov pes ok in da so oni najboljši lastniki.
Ne, za ceno všečnosti, se nikoli ne bom prodala in ne bom tolerirala to, da je pes mejn, da bo skočil v drugega psa, ker je posesiven, da ni stabilen v določenih okoljih ali situacijah. Predvsem pa ne bom nikoli tolerirala lastnika, ki se ne zna pod stresom skoncentrirat in umirjeno reagirat.
Moja vloga v šoli ni, da sem vščena tečajnikom s tem, da jim lezem v rit in da jih popuščam.
Moja vloga v šoli je , da če ima pes problem, ga rešim. Ne tako, da psu priučim nadomestno vedenje ali da ga podkupijem z žogicami in hrano. Ne, rešim ga tako, da ta pes lahko samostojno in brez povelja živi v okolju iz katerega je ali pa bi moral biti izločen, zaradi negativnega vedenja.
Ampak...da to dosežem, mora najprej lastnik priznati, da nima idealnega psa. Mora najprej lastnik spremeniti sebe. In tu je srš problema. Moj poseg v lastnikovo psiho. Ja, tukaj pa nastopi problem, ker ludje odreagirajo (mo) na dva načina. Ali gredo v popolno agresijo ali pa pshično odpovedo in ne naredijo nič.
Pes te nikoli ne bo ubogal, če ga boš tepel. Prav tako ne, če ga boš podkupoval in preusmerjal vedenje. Priden bo le toliko časa, ko bo na povodcu ali ko bo na dosegu roke ali noge. Ko bo pes spuščen in ko lastnik ne bo pozoren nanj - ker bo imel telefon, ker so bi popravljal čop, ker bo...takrat, pa psu ne bo preusmeril vedenja, mu  vrgel žogice ali hrane in.....bom spet v medijih.

In tisti, ki gredo od mene imajo točno ta problem. Alenka je psiho, ki teži in teži. Pa ne psom. Ampak ljudem.
Oni se morajo najprej spremenit in oni morajo biti tisti, ki bodo psihično odpeljali psa. Ne z nadomestki.
A ljudje, ko odpove psiha, se zatečemo k nasilju. Nasilja nad psi, pa ne bom nikoli dovolila. Ja, uporaba sile za prekinitev vedenja je nujna, da vedenje preneha. Ampak to lahko naredimo šele takrat, ko je za to sposoben lastnik in takrat, ko smo psu z vajami priučimo novo vedenje.
In tukaj se zatakne. Lastnik mora delati čisto druge stvari, kot jih je pričakoval, ko je prišel v šolo.
Najprej se mora čustveno distancirat od psa. Ne sme uporabljati sile, in ne sme reševati problema, zaradi katerega je prišel.
Vrniti se mora na začetek in vzpostaviti odnos s psom.
Torej - spremeniti mora sebe in sebe dati pod kontrolo.

In pri tem sem brezkompromisna. Ne pri psih, pri ljudjeh. Ljudje smo tisti, ki znamo razmišljat, torej se znamo zavesto odločiti, da nekaj ne bomo delali več.
Spremeniti sebe je pa najtežje.

In moji nasprotniki so tisti, ki tega takrat niso bili sposobni narediti. Ne zavedajo pa se, da so se tekom časa že spremenili in da so vsako leto starejši, z novimi znanji in novimi izkušnjami.
A, ker smo ljudje zamerljivi in se, predvsem Slovenci filamo z maščevanjem, se ob vsakem mojem pojavljanju v medije, spomnijo na to.
Alenka je bila tista, ki me je drgnila v srce.

Zraven potegnejo še vse tiste, ki me v življenju še nikoli niso videli, ki v življenju še niso videli mojega dela ali pa še huje, so z njimi zaradi množice tudi taki, ki me na skrivaj še vedno kličejo za nasvete in si ne upajo priti k meni, da jih oni ne vidijo.

Vsi se spreminjamo.
Vsi se motimo, vsi delamo napake.
Tudi jaz jih, tudi jaz jih še bom.

Vedno pa bom zagovarjala pse in vedno bom, neglede na polena, ki jih dobivam od lastnikov, predvsem psov tipa bull, govorila o tem, da bulli niso nevarni psi.