Nekega večera, nedavno nazaj, je Bajka šla na spehod. Do tistega večera, je vedno na koncu ulice opravila svoje naravne potrebe, se obrnila in šla domov.
Tistega večera, pa je dala glavo gor, pospešila korak in hodila. Tilnu sem rekla, da naj ji sledi, da vidimo kam bo šla.
Na vsakem križišču je dala glavo malo višje, zastrihla z ušesi in šla. Strumno sva ji sledila in ugibala, kam naju pelje.
Po uličicah naj je pripeljala do pekarne. Ker so bila vrata zaprta, je odkorakala v svojem tempu naprej. Prav nič nama ni bilo jasno kam naju pelje. Sploh zato, ker tam kjer je hodila, še nikoli ni bilo. Glavo je imela visoko dvignjeno, na vsakem križišču je za stotinko postala. Sledila sva ji in...malo pred ciljem, sva ugotovila, da naju pelje v trgovino. Ker je bila ura že pozna, je bila tudi ta že zaprta. Pa tako ponosno se je vsedla pred vhod :(
Od tistaga večera dalje, je naš večeri sprehod samo v eno smer - proti pekarni.
In tudi danes, čeprav imamo Cookie, ni bilo nič drugače.
Pred pekarno se lepo počaka.
Na tople rogljičkem se čaka malo dlje.
So pa zato, toliko boljši.
Pa naj še kdo reče, da se pri tršici ni lepo imel :)
Varstvo psov pri Bajki pomeni vzgoja in razvajanje psov :)