četrtek, 9. oktober 2014

Ja, živalska scena je res ena scena

 Moja današnja objava je dvignila veliko prahu. To je bilo pričakovano, saj je tematika pereča in aktualna. Sploh sedaj, ko so internetni mediji polni tega. Nič nimam proti, da se pomaga. Tudi sama pomagam po svojim močeh.
Vedno javno povem, da mi na kraj pametni ne pride, da bom reševala pse tako, da bi posvojila psa iz ulice.
Jaz imam psa zato, da uživam in da odklopim glavo. S psom, ki ima polno težav in dram...s takimi se ukvarjam profesionalno.
In tudi to zgodbo danes sem objavila zato, ker imam dovolj tega čustvenega izsiljevanja ljudi ali pa po drugi strani marketinšega prijema - naredimo za živali, ker to se prodaja.

Epilog današnje objavljenje zgodbe je bil ta, da sem imela dva dolga telefonska klica. Obe vpleteni strani sta me klicali. Kdo je kriv in kdo ni kriv. Kakašne pravice imajo in kakšne ne - to me ne zanima. Nikakor pa mi ne igrati na čustveno plat, ker jo pri tem nimam. Ja, jo imam za tiste, ki padejo na limanice, pa še to potem z naukom zgodbe.

Vse se zgodi z razlogom. Tudi to, da se v življenju kdaj nategneš, ko misliš da delaš najbolje.

Samo iz vsake take natege, je potrebno potegniti nauk zgodbe.
Odgovornost je na obeh straneh. Na tisti, ki oddaja veliko večja. Izkoriščati čustveno plat zato, da se odda psa ali pa sklene posel, pa podlo.
Tole mi je prišlo pod oči in je del tega, kar pišem in zaradi česar sem objavila današnjo zgodbo..
Ne izkoriščajte živali! Ne rešujte jih zato, da bi rešili sebe. Ker bosta utonila oba!

Tudi vi potrebujete rešitev in pomoč pri vzdrževanju srčne odprtosti?
V kolikor imate pogoje, zadostno stopnjo odgovornosti, ki jo skrb za živo bitje prinaša in si želite odlične družbe, jo poiščite v zavetiščih za živali .