Počasi se privaja na mestno življenje. Zjutraj mi ni potrebno več lesti po mokri travi, ampak gremo lepo, kot pravi meščani po pločniku in opravimo potrebo na travci ob njem.
Tudi na volitve smo šli tako, da smo združili sprehod s tem.
Če je še na prejšnjih volitvah bilo skoraj nemogoče jo ustavit, ko smo čakale Tilna, je tokrat lepo mirno ležala in čakala nanj.
Zvečer sem se ji pa nasmejala. Od kar nima več postelje, se ne more tako naslonit in spat na hrbtu. Tokrat je ugotovila, da se to da na blazini.
Pa spet srečno spi na hrbtu :)