7 let

7 let je pravljično število in v tem zapisu je to število let, kako dolgo že pišem blog.
Na začetku je bil to moj ventil sporščanja, kasneje je postal moj kotiček sporoščanja. Zadnje leto je blog, spremljanje Abi od prvega dne, ko je prišla k meni. Počasi se izteka leto in priznam, da komaj čakam, da se. Saj pogrešam pisanje. Tisto, ko ti nekaj leži na duši in si želiš dati ven.
Občasno sem vseeno kaj zapisala, drugače pa je letošnje leto pripadalo Abi.
Čakajo me novi izzivi, saj se mi je življanje itak spremenilo za 100 % , in prav je tako.

~326~

Kdo bi si mislil, kako te razveseli razmetano stanovanje.

Eno uro naju ni bilo doma in pričakala naju je takšna soba.
Kako vesela sem jo bila, saj to pomeni, da je ABi zdrava.

~325~

Bolje smo. Bile pri vetu in je rekel, da smo bolje.

Abi gre pogumno k vetu, saj ve, da jo bo doma čakala sveže skuhana juhica.

Vse naredim, samo, da bosta spet zdrave.

~324~

Lahko sem vesela, ker Abi ne komplicira pri zdravilih. Tabletko ji dam skupaj z mačjimi briketi in vse poje.

Sirup prav obožuje. Upam, da bo tako tudi ostalo.

~323~

Danes smo spet slabše. Bajko sem peljala k vetu, ki je potrdil pljučnico. Dobila je zdravla, ki so popoldne prijela in je takoj zgubila svoej motne oči.
Abi je bila pa dopodlen še k, potem je pa spet zakuhala in sem tudi njej dala antibiotik, ker se to vleče že en teden.
Obema je prijelo in bi šle ven. A takoj, ko se vznemirita začneta kašljat. ZAto smo še kar na strogem počitku.

 Še vedno večino dneva prespi.

~322~

Morale smo na sprehod, kjer sta lahko spuščeni, saj sta sedaj res že od torka brez sprehoda. Saj ne, da bi bila Abi tečna, a vidim jo, da si želi biti spuščena in frej.
Zato smo se odpeljale do Črnuč, kjer vem da ni nobenih psov in ne moremo nobenega okužit.

 Njena prava reakcija, ko je bila odpeta...prosta sem :)

 Druga...norela bom :).

 Cela dva kroga je odtekla.

In potem ni mogla več. Ampak imela je spet svoj srečen pogled. In samo to je tisto, kar šteje.

~321~

Še vedno smo brez sprehodov in kašljamo.
Se je pa danes crkljala z mano na kavču.

 Ker se je zunaj stalno nekaj dogajajo, se je preselila pred okno in opazovala.

Ko jo je začelo zebsti v rit, je prišla spet na kavč.

Tako nam minevajo dnevi :(

~320~

Težko je gledat psa, ko je bolan.
Sploh, ko je to mlad pes, ki je poln energije. Potem pa zboli in je že 2 dni pri miru. Dobeseno ne naredi niti 50 metrov, ko gremo že nazaj.

 Učke ima še vedno motne.

Tole pa pluva ven - kar je dobro, ker pomeni, da se čisti.

~319~

Obe sta še vedno bolni. Abi je malo bolje, ne kašlja več toliko. Jo pa kuha vročina. Vsakič ko Bajka kašlja, se ji umakne in kmalu za tem začne tudi ona.
Danes sem jima v pomoč ponudila spirulino. Obe sta padli notri in jo jedle kot za šalo.

Upam, da bosta jutri že kaj bolje in da predvsem Abi neha z vročino.

~318~

Kot kaže imamo kužni kašelj. Bajka je začela s kašljem že včerja, Abi pa danes.
Abi ima zaenrkat še blago obliko, vendar ima tudi vnete učke.
Zato imamo po novem bolnišnico.

Vitaminčki, sirup in matični mleček...upam, d abomo kmalu ok.

~317~

Od kar nimamo več težav z ločitveno tesnobo, ima Abi nove igračkra še vse cele.
Za rojstni dan je dobila opico, s katero je sedaj neločljiva.
Tudi, ko pride čisto utrujena domov, jo gre iskat in si jo odnese v kočo.

Kot mali otrok, ki mora it z igračko spat.
Ko gre v kletko in si s seboj vzame tudi igračko, vem, da gre spat.

~316~

Skoraj cel dan je bila v pogonu.
Dopoldne smo bili na poligonu, kje smo postavljali luči. Pregledala je vsako vejo in vse premaknila.

Če bi ji dovolila, bi olupila vse. 

Velike palice ji delajo težave.

Celodnevno igranje in opazovanje okolice, nato pa še sprehod z očetom, sta  dotolkle. Spi kot top in se tudi ne premakne.

~315~

Včeraj nismo bili vsi doma, zato smo danes priznovali naš prvi rojstni dan.
Poligon je več kot pravi za to.

Tilen je pripravljal prostor za tortico in žur.

 Abi in Bajka sta ga nadzirale, da bo naredil vse prav.

Kakšen je rojstni dan brez tortice?

Tilen je prevzel fotkanje. Poziranje je Abi vzela čisto resno.

Tortice ja bila odlična.

Vse najboljše še enkrat, miška moja.

Diplomantka menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja

Evo, to je to. Ko končaš faks, dobiš domov obvestilo - če se spomniš, da ga naročiš.
Če bi bila pomembna, bi se po novem podpisovala tako:
Alenka Klemenčič, dipl. menedž. vseživlj. izobr.

No, tega ne bom počela.

Sem pa vesela, da sem končala s študijem in lahko končno delam stvari, ki so me v tem času začel veseliti.
Nažalost študij ni bil ravno to, kar sem si želela, a važno je, da sem ga naredila v prvo in brez večjih žrtev in odrekanj.
Ok, razen to, da zaradi tega več ne spim ponoči.
Cena dipl. menedž. vseživlj. izobr....je spanje, omejeno na 4 ure na dan.

~314~

Abi je danes stara eno leto. VSe najboljše, miška moja.

Zjutraj je bil še z nami Milo, zato smo imeli sprehod v troje. Tole v troje, mi je čedalje bolj všeč :). Milo se je končo sprostil. Presenetila me je Abi, ki ni lezla vanj in mu težila.
Popoldne je imela najprej sprehod z očetom, potem pa smo še me izkoritile sonce. Jesen ima svoj čar in kar greh bi bil, če bi šle domov.
Videlo se ji je, da je zmatrana, saj je bilo vse bolj počasi.

Brez norenja z Bajko, seveda ne gre.

Punca se spreminja v lepotičko.

~313~

Abi je spet varušla. Tokrat ima doma mir, tudi zunaj ji ne teži. Ravno obratno. Ona bi se lovila, Milo pa ne.

Tudi slikanje mu je bila muka.

Abi je čedalje večja šefica, ko je kdo pri nas. Popoldne je na dvorišču prav prefinejno podredila Mila. Samo opozorilo z imenom je bilo dovolj, da je nehala.
Probava...prav povsod.

~312~

Abi je čisto nora na žogice. Če bi bilo po njeno, se jih sploh ne bi nikoli nehalo metati.

Ima pa zaradi njih čedalje boljšo motorijo. Da o hitrosti, ki jo je pridobila sploh ne govorim.

~311~

Po petih dneh je prišel spet domov oči. Kako veselje.
Drla se je tako, da se jo je slišalo ne vem kako daleč in sploh se je ni dalo umiriti. Tudi z žogico v ustih, je še vedno piskala.

Oči je imela samo še zanj in za žogico.

~310~

Kala je šla zgodaj ponoči domov. Abi je bila tako utrujena, da niti ni opazila, da je ni več.
Zjutraj jo je zajela cela panika, ker je nikjer ni bilo. Tekla je po hiši gor in dol ter jo iskala. Tudi, ko smo prišle s sprehoda, jo je iskala. Šele opoldne je nekako dojela, da je ni.

Spet je samo Bajka tista, s katero je.

~309~

Abi je pripravljena za varuško. Danes je spet pokazala ogromno mero potrpežljivosti. Kljub temu, da je Kala spala na njenih mestih, jemala njene igračke in jedla iz njene posode - ker je ta boljša kot njena, jo je Abi lepo prenašala in se igrala z njo.
Na sprehodu ni imela čisto nič mira. In prav nič ji ni bilo hudo ;)

Zvečer sta imeli žur v sobi.

Ne, igračk pa ne bo dala kar tako :)

Pa dajmo še eno o reševanju psov iz zavetišč

Da me ne bodo obtoževali, da sem proti psom iz bivše juge, ker sem objavila zgodbo psičke iz tam.
Pse rešujejo iz različnih držav. Rešujejo mešančke, rodovniške pse, zdrave, poškodovane....

Tokrat pišem zaradi enega izmed teh psov, ki ni bil posvojem v Bosni, ampak rešen iz enega tujega zavetišča.
Boječ, nezauljiv, ni bil navajen ničesar -taki so ponavadi vsi.
Pes je šavsal vse poprek - tudi takih je veliko.

Zakaj pišem ta zapis? Ker so me klicali lastniki, da jih je zgrizel in rabijo mnenje ali se da sploh še kaj naredit. No, potem smo le prišli do tega, da bi želeli mnjene za evtanazijo.
Niso ne prvi ne zadnji, ki me kličejo za mnenje.

Zapis pišem zato, ker s tem psom delajo, se trudijo, rezultata pa ni. Vse, kar so mi opisoval po telefonu, kaj vse delajo z njim in kaj vse se je že zgodilo, ter v kakšnih sitacujah je šavsal....ob vsem tem, mi je prihajalo na misel le...pa bogi pes, kaj delajo z njim.
Spet sem pri tistem, da niso krivi tisi, ki poiščejo pomoč, ampak tisti, ki jo nudijo. Ma, napredek mora biti no...

Bojim se, da se s tem psom ne bo dobro končalo in da ne bo prišel do mene, saj mi morajo poslati na mail, kaj vse so delali in kako, ker zgodba po telefonu je bila na meji - meni dojemljivega.
Presenečena bom, če se bodo res oglasili. Veliko bolj vejretno je, da bo šel pes na injekcijo, ker je bilo danes več kot očitno razumeti, da ga nočejo več, ker jih je danes čisto brez vzroka napadel in to ni naredil samo enkrat.
Ja, zdravega psa se ne sme entanizirat - se strinjam. Ampak tega bodo, tako kot vse ostale - iz veterinarskih razlogov, ker veti to še vedno delajo. Brez mnenja in mimo zakona. No, ne mimo, le obvozijo ga iz - veterinarskih razlogov.

Kaj je bilo temu psu dobrega, da smo ga vlekli na drugi konec evrope, da bo sedaj usmrčen tu, namesto tam?

Ne, ni edini!
In garantiram, da tudi ne zadnji!

~308~

Naporno je imeti tri pse. Noč smo preživele v Šiški, potem pa smo šle spet v Črnuče. Sprehod tu, je čisto nekaj drugega.

Abi ima res cel dan delo, saj moram skrbeti za Kalo.

Dokler ne pride večer in obe padeta dol.

~307~

Abi ima spet delo. Na čuvanju imamo Kalo. Še ne 4 mesečno borderko. Sem mislila, da je Abi energijska bombica, pa vidim, da se motim.

Abi se je skrila v kočo, ker je imela dovolj, Kala pa še ne, zato je šla k njej.

 Ko sta notri, norita tu. Ko sta zunaj, se jima pa dokonca odpre in tamala samo še dol pade.