petek, 31. maj 2013

Še dobr, da je crknil Amis

Konec, 31.5 smo in nimam nobenega izgovora, da v ponedeljek ne grem k računovodkinji. Vsak deževen dan, mi je bila prva misel...fasickel. No, mogoče je bilo pa zato toliko deževnih dni, ker so dnevi kar minevali, papirji pa še niso bili not.
In danes je bil spet en tak dan, ko je bil dež in sem šla samo na kavo, potem je bil pa plan narediti to, kar se mora.
Pa so se plani podrli, pojma nimam že zakaj, ampak a je kdaj problem podreti slab plan?
Zvečer je crknil Amis in plan je bil takoj nazaj. Prijazen fant v klicnem centru mi je rekel, da upa da bo zrihtano jutri in lahko sem se vrnila k fascikulu.
In kljub temu, da je Amis prišel nazaj, da je hotela Bajka še enrkat ven (nikoli ji ne smem reci, da ne sme vzet igračko s seboj, ker potem mora it še enkrat ven), sem, ko sem se vrnila, naredila to, kar delam že cel mesec. Ok, samo še do pisarne moram in sprinatat izpiske in fascikel je ready to go. Jutri bom ziher, ker moram v pisarno, pripravit papirje za nedeljo. In ko bom že tam, bom sprintala še to.
Mogoče bi bilo bolje če bi imela nekje en najet prostor in bi se morala vsest v avto in it tja. Čeprav...pisarno tehnično nimam doma...ima čisto svoj lastni vhod:)

Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo (Gorki)