četrtek, 9. maj 2013

Ko si sam sebi največja ovira

Izogibajte se ljudem, ki zaničujejo vaše želje. To počnejo majhni ljudje ( Mark Twain) .....in kaj potem, ko to počneš sam sebi?
Saj bo, počasi bo minilo tudi to. Še vedno je in tudi tokrat bo.
Iz obdobij ko sama sebe štopam vedno pride nekaj dobrega. Ne sicer tisto, kjer se oviram, ampak vedno nekaj kar je še boljše in slajše.
Danes je bil zelo lep dan. Vsakič ko se pokosi poliogn mi je ful lepo pri srcu, sploh ko se pokosi prvič. Samo že ko iz avta vidim pokošeno travo je dan čisto drugačen. Res, vsakič sproti se zaljubim v svoj pokošen poligon.
 Danes je ni pokosil res čisto v nulo, da si še malo opomore od dolge zime, pa vseeno je poligon kot bi bil iz žameta.
Jutri samo upam, da me dež ne prehiti in bom lahko še okoli dreves z nitno kosilnico spedenala in spet bo kot v parku. Ko se uležeš na travo, gledaš v nebo in to je čisto ravno za vse okoli tebe. Upaš le, da ti Bajka ne vrže žogice direkt v glavo.

Danes je bil v bistvu ful lep dan.
Individualci res lepo napredujejo in ljudje so spet nazaj veseli. Celo moj najstarejši tečajnik, ki jih šteje leto manj kot 80 je danes rekel, da mi sedaj pa verjame :) Ko ti gospod, poln modrosti to reče, mora že biti nekaj na tem.
Zaradi šole v naravi sem se spomnila svojega starega prijatelja. Hudič pa ta blesav telefon, k mi je pol telefonskih spravi neznano kam. Malce negotovo sem šla v njegovo službo, a vse se je že na vratih srečno končalo. Ljudje so se me spomili in celo okrcali, da sedaj pa nimam več časa za njih, navadne ljudi. Saj verjamem, da mi ne verjamejo, da vsakič ko se peljem mino njih, pomislim prav na vsakega izmed njih in se sprašujem kje so že tisti časi, ko smo igrali pikado cel šiht.
Tudi svojega prijatelja sem dobila tam in končno imam spet njegovo telefonsko številko. Ja, saj se oba en drugemu opravičujeva, ker res nimava več časa it niti na pivo. Ko sem delala na železnici sva to počela med šihtom;) No, važno je, da sva se videla in da lahko dobim točeno pivo. Stare veze, če niso bile nikoli zlorabljene, se vedno lahko obnovijo.

Popoldne sem začela z novimi mladički - same puhaste kepe. Tko me prav stisne, ko se zavem, da še nimam mladička in da še ni čas, ko bom imela tako puhasto kepo doma.
Malošolci so danes preizkušali sveže pokošeno travo in na koncu nam je uspelo, da so vsi ležali.

Dan so zaključili seniorji. Pa komentar tečajnika, ko sem jih vprašala, če smo se naučili slalom: Alenka v šoli si nas učila resne in pomembne stvari.
No, sedaj pa imam!
Se bomo pa na stara leta učili trikcev:)


Omejitve si res delamo čisto sami, čeprav nam je meja nebo. Samo previdnoat ali pa ziheraštvo je pa tudi tisto, ki nas je pripeljalo do tu, kjer sedaj smo.