Še dobr, da je crknil Amis

Konec, 31.5 smo in nimam nobenega izgovora, da v ponedeljek ne grem k računovodkinji. Vsak deževen dan, mi je bila prva misel...fasickel. No, mogoče je bilo pa zato toliko deževnih dni, ker so dnevi kar minevali, papirji pa še niso bili not.
In danes je bil spet en tak dan, ko je bil dež in sem šla samo na kavo, potem je bil pa plan narediti to, kar se mora.
Pa so se plani podrli, pojma nimam že zakaj, ampak a je kdaj problem podreti slab plan?
Zvečer je crknil Amis in plan je bil takoj nazaj. Prijazen fant v klicnem centru mi je rekel, da upa da bo zrihtano jutri in lahko sem se vrnila k fascikulu.
In kljub temu, da je Amis prišel nazaj, da je hotela Bajka še enrkat ven (nikoli ji ne smem reci, da ne sme vzet igračko s seboj, ker potem mora it še enkrat ven), sem, ko sem se vrnila, naredila to, kar delam že cel mesec. Ok, samo še do pisarne moram in sprinatat izpiske in fascikel je ready to go. Jutri bom ziher, ker moram v pisarno, pripravit papirje za nedeljo. In ko bom že tam, bom sprintala še to.
Mogoče bi bilo bolje če bi imela nekje en najet prostor in bi se morala vsest v avto in it tja. Čeprav...pisarno tehnično nimam doma...ima čisto svoj lastni vhod:)

Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo (Gorki)

Mesec pred porodom ne moremo nič narediti!

 Saj vem, da nosečnicam nagajajo hormoni, ampak da me potem kliče še bodoči očka in pravi, da sem kot kaže nesposobna, je pa res preveč.
Imajo psa, večje velikosti, ki ni ravno ubogljiv in imajo itak že skoz probleme z njim. Na sprehodu stalno vleče, zaganja se v druge pse. Sedaj se je začel še v ljudi.
Zame zelo pogosta zgodba, ki se jo da zelo lepo rešit, saj taki psi, katerim se nikoli ni postavilo mej zelo hitro sprejmejo nova pravila igre in zaživijo čisto drugo - boljše in kvalitetnejše življenje. Kar nekaj takih psom imam, za katere bi vsak rekel a ste nori, da ga ne date stran. Samo živi in brez problemov so sedaj zato, ker so prišli k meni takoj, ko so zvedeli, da so noseči ali pa še bolje, predno so zanosili.

Ampak v tej zgodbi je en problem. Čez en mesec dobijo dojenčka in bodoči očka gre v ponedeljek za 3 tedne na službeno pot. In oni bi sedaj, pardom ona bi sedaj rada to rešila predno se dojenček rodi, ker jo je strah.
Mene bi bilo tudi pošteno strah, če bi imela doma psa, ki ga ne morem peljati na sprehod, ker se zaganja v pse, potem pa bi zanosila in bi zaradi takega psa lahko prišlo do zelo tragičnih posledic.
Ampak ne, to ni važno, da se ta pes tako obnaša, važno je sedaj to, da so se končno zavedali, da bo čez en mesec prišel k hiši otrok.
Vesela za novega člana, ampak....kdo bo sedaj tega psa prevzgajal?
Bodoča mati, ki še sebe komaj pelje na sprehod in ki ji hormoni divjajo gor in dol.

Prevzgoja psa ni uporaba fizične sile, ampak zelo skrbno načrtovano psihično umirjanje psa in lastnika, kje lastnik preko psihičnega vpliva preusmeri psa v vedenje, ki ga želi.

Ljudje so res smešni, ko mislijo, da je prevzgoja psa pač to, da ga dvakrat počiš, ali pa suniš pod rebra in kuža je kot nov.

Rumeni trakovi

Naši kinologi so pobrali še eno stvar iz tujni in sicer rumene trakce,  s katerimi se opremi pse, ki ravno niso najbolj veseli če nekdo prihaja v njihov osebni prostor.
Ok, vse lepo in prav. Vsak ima pravico do osebnega prostora. Kaj pa osebni prostor je? Gledano po človeški plati tam nekje okoli pol metra vstopaš v moj osebni prostor, nekateri sicer pravijo da je takrat že intimni, a ta naj bi bil nekje na 20 cm.
Torej, če pes ni sposoben na pol metra iti mimo psa brez težav, je to samo še en izgovor za vse nevzgojene cucke, ki se sprehajajo - nekateri tudi s potuhami končanih pasjih šol, po naši zemlji.

Med temi, ki naj bi imeli rumen trakec so tudi starejši in bolni psi. Z bolnim psom res ne greš tja, kjer je veliko psov. No, ne greš, če le malo spoštuješ svojega psa in pozabiš na svoj egoizem, da pač gresta med pse  - resnica tega stavka je pa v tem, da gre lastnik med druge lastnike, da bo lahko čvekal.
Tudi starega psa ne voziš nekam kjer veš da bo ogromno psov.

Nič nimam proti projetkom iz tujine, zato pozdravljam tudi tega. No, bi ga pozdravljala - se moram popravit.
Kaj če bi raje namesto v posnemanje, svojo energijo dali v to, da bi pse naučili, da so normalni v osebnem prostoru in da ne rinejo v pasji intimni prostor. Če pa že kdo prid vanj, naj se nauči kako ne reagirat.

Aja, to je seveda težje. Lažje je dati trakec na povodec, priznam.

Če pa te rumeni trakovi pomenijo, da bodo sedaj vsi ti nevzgojeni tečni cucki na povodcih, pa seveda spoštujem ta projekt. Ker tisti, ki ne tolerira drugega v svojem osebnem prostoru ponavadi tudi ravno zaradi tega skače v osebni prostor drugega.

Žogamo se

Pa se tudi malošolci žogajo, čeprav so rekli pred dobrim mesecem, da se nikoli ne bodo...evo, pa se :)

Tole pa ni bilo žoganje amapak kar neki..

Še je živ!

En tistih dni k bi najraj rekel k vragu vse..

Pride dan, ko se ti nabere, ko se te vse tako dotakne, da ne moreš ostati ravnodušen. Ko poslušaš zgodbe, se vživiš v njih, hočeš pomagati, pa včasih pač ne gre.
Pride dan, ko ti je potem tako težko, da imaš v želodcu tono al pa še več, pa ne moreš prav nič proti tem.

In pride dan, ko moraš potem v naslednji minuti preklopit in biti drug človek in pozabiti na tisto prej in it naprej.

Včasih je zlo težko in danes je bil en takih dni, ko nisem bila čisto prepričana ali bom lahko naprej speljala šolo.

Pri teh mulcih itak ne morem predolgo safer furat :)

Vsak človek, ki deluje srečen tudi kadar ni, ja na dobri poti do uspeha (avtor neznan)

Čas za termo štunfe

Halooo zjutraj - no zame zjutraj, grem z Bajko ven in mi v avtu kaže 4°C, Danes je 25 maj, če kdo ne ve. Bi moralo biti tam že okol 30 ne pa nule!!
Kaj a če bi šle res zjutraj zjutraj, bi bil pa minus, al kaj?

Zarad mene so lahko lune, pa mrki pa ne vem kaj še vse, ampak jaz bi res rada nazaj toplo vreme. Ne vročine, ampak tam 20 - 25 bi bilo odločno.
Pa naj še kdo reče, da mi nikoli ni prav :)

Vozičkanje

Končno nam je uspelo, da ni bilo dež. No, res ga ni bilo, je bil pa mraz. Ampak se nismo dali in smo se dobili :)

Prav smešni so bili psi, ker jih je bilo skoraj nemogoče spravit v igro - imajo sedaj novo poslansto - biti ob otroku :)

Še dobro, da je prišla tudi babica, da je pazila na otročke :)

Na koncu pa vsi srečno skupaj:)

Naša najmlajša

Naslednjič pa samo sončka prosim :)

Fuzbal v Bajki

Danes smo odprli sezono fuzbala v Bajki. Če nam bo vreme naklonjeno bomo imeli drug teden tekmo med skupinami.
Pojma nimam kam bomo parkirali vse avte, vem pa da bo noro dobr...sosedom sem se že danes opravičevala, čeprav ...se mi sploh ne bi bilo treba, ker so me vsi spraševali, če smo igrali fuzbal.
jaaaaa
Najbolj srčen igralec danes

Nimam psa - samo čez vikend:)

Čisto presenečenje  - bratec je priletel domov čez vikend. Kar pomeni da imam celo posteljo frej. Ziher bo šel še maček k njemu spat:)

Taki klici so vedno dobrodošli, sploh če zveš, da je čez 3 ure doma.

Ne smem hodit v pasje strcune

Dobr, da hrano za Bajko dobivam na dom in ne hodim ponj v strcuno. Grem pa po igračke, ko se kaka zgubi/založi/ali pa kje pozabi.
In danes je bil spet tak dan, ko je bilo nujno it po igračko, ker moja majhna punčka ne more brez njih.
Ker so imeli v Mr.Petu kaj nekaj igračk za mladičke, so morale skoraj vse z mano.
V avtu nujno rabive 2, ker kaj pa če eno zgubi. Doma...doma itak da ne more imeti samo starih.

Danes me je kar malo zaskrbelo, ker mogoče pa ni pametno, da imam mladička, ker že za "starega" psa pustim v trgovini čisto preveč denarja. Po drugi strani pa...denar mora krožit in če kroži za iskrice v Bajkinih očeh, je denar pravilno zaokrožil;)

Bajkine motnje hranjenja

Bajka je imela kot mladiček kar velike probleme s hrano. Odličila se je, da bo edina baba v bajti, ki bo suha in je vztrajala pri tej odločitvi.
Zadnje čase jo je spet prijelo, da ne bo jedla. Ponavadi to naredi po gonitvi, tokrat je to že mimo in ni sovpadalo s tem. Ker se zadnja leta nisem več ukvarjala s tem, sem ji pač vsak dan dala hrano v posodo, ko je 2 dni ni jedla, je dobila v posodo par briketkov in to je bilo to. Po petih, šestih dneh je začela jesti nazaj.
Tokrat tega nisem mogla narediti, ker je že naslednje jutri padla po stopnicah, ker je niso noge najbolje držale. Zato sem se trudila z vsemi živi stvarmi, da je vsaj nekaj dala vase.  Na koncu me je že tako zezala, da je pojedla, ko sem ji zagrozila na iste fore, kot so nam grozili v vrtcu, ko nismo hoteli pojest. in dobesedno je šla potem vse pojest.
Sedaj sva bile pa 2 dni same doma in ni čez dan dobila ničesar - toliko o tem, da mi starši ne futrajo psa...Že včeraj zvečer je padla v posodo in vse pojedla, danes zjutraj me je zbudila že ob 6 in je pojedla vse.
Res da je potem tudi, do 11- ih spala, pa še dlje bi, če ne bi jaz mela dovolj.
Danes sva bile spet same, in ker je bil dež sem imela čas skuhat kosilo, ki rabi več časa. Kuhat samo za enega je čudno, zato je danes Bajka dobila večerjo, po kateri še sedaj hodi gledat če je kaj v skledi ostalo :)
Štefani pečenko, špinačo in pire krompir. Še muc je pojedel en ogromen kos.
Ker sem spekla še pirin kruh, sva pred večejo morale pojest še malo toplega, namzanega z maslom.
Ja, Bajka je gurmanka, priznam :)
Upam, da jo je napad anoreksije minil in da bo sedaj jedla. Ker vsak dan ji res nimam časa kuhat takih stvari za katere vem, da jih vedno poje. Špinačo in pire krompir, pa bučke v smetanovi omaki, pa sladko zelje z tamalimi makarončki zapečeno v pečici....no, pa sladko zelje v bistvu je v vseh različicah. Ta zadnji as, ko nič ne je, je pa čokolešnik, samo tega res potegnem iz rokava, ko je že nuja.

Res se jo čisto preveč počlovečila, priznam!

Klopi

Letošnje leto jih je res ogromno, pa edino kar sem v tej dolgi zimi videla dobrega, je bilo to, da bo klope pobil.
http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large
en poučen filmček o njih.

Ne se pozabit cepit proti meningitisu in ne samo poskrbeti, da so zaščiteni vaši psi. Tudi sebe dajte!

Ko si sam sebi največja ovira

Izogibajte se ljudem, ki zaničujejo vaše želje. To počnejo majhni ljudje ( Mark Twain) .....in kaj potem, ko to počneš sam sebi?

Saj bo, počasi bo minilo tudi to. Še vedno je in tudi tokrat bo.

Iz obdobij ko sama sebe štopam vedno pride nekaj dobrega. Ne sicer tisto, kjer se oviram, ampak vedno nekaj kar je še boljše in slajše.

Danes je bil zelo lep dan. Vsakič ko se pokosi poliogn mi je ful lepo pri srcu, sploh ko se pokosi prvič. Samo že ko iz avta vidim pokošeno travo je dan čisto drugačen. Res, vsakič sproti se zaljubim v svoj pokošen poligon.

 Danes je ni pokosil res čisto v nulo, da si še malo opomore od dolge zime, pa vseeno je poligon kot bi bil iz žameta.

Jutri samo upam, da me dež ne prehiti in bom lahko še okoli dreves z nitno kosilnico spedenala in spet bo kot v parku. Ko se uležeš na travo, gledaš v nebo in to je čisto ravno za vse okoli tebe. Upaš le, da ti Bajka ne vrže žogice direkt v glavo.

Danes je bil v bistvu ful lep dan.
Individualci res lepo napredujejo in ljudje so spet nazaj veseli. Celo moj najstarejši tečajnik, ki jih šteje leto manj kot 80 je danes rekel, da mi sedaj pa verjame :) Ko ti gospod, poln modrosti to reče, mora že biti nekaj na tem.
Zaradi šole v naravi sem se spomnila svojega starega prijatelja. Hudič pa ta blesav telefon, k mi je pol telefonskih spravi neznano kam. Malce negotovo sem šla v njegovo službo, a vse se je že na vratih srečno končalo. Ljudje so se me spomili in celo okrcali, da sedaj pa nimam več časa za njih, navadne ljudi. Saj verjamem, da mi ne verjamejo, da vsakič ko se peljem mino njih, pomislim prav na vsakega izmed njih in se sprašujem kje so že tisti časi, ko smo igrali pikado cel šiht.
Tudi svojega prijatelja sem dobila tam in končno imam spet njegovo telefonsko številko. Ja, saj se oba en drugemu opravičujeva, ker res nimava več časa it niti na pivo. Ko sem delala na železnici sva to počela med šihtom;) No, važno je, da sva se videla in da lahko dobim točeno pivo. Stare veze, če niso bile nikoli zlorabljene, se vedno lahko obnovijo.

Popoldne sem začela z novimi mladički - same puhaste kepe. Tko me prav stisne, ko se zavem, da še nimam mladička in da še ni čas, ko bom imela tako puhasto kepo doma.
Malošolci so danes preizkušali sveže pokošeno travo in na koncu nam je uspelo, da so vsi ležali.

Dan so zaključili seniorji. Pa komentar tečajnika, ko sem jih vprašala, če smo se naučili slalom: Alenka v šoli si nas učila resne in pomembne stvari.
No, sedaj pa imam!
Se bomo pa na stara leta učili trikcev:)

Omejitve si res delamo čisto sami, čeprav nam je meja nebo. Samo previdnoat ali pa ziheraštvo je pa tudi tisto, ki nas je pripeljalo do tu, kjer sedaj smo.

Popoldne med 45-timi psi

Vsak dan se kaj novega naučiš in danes sem se, da nam ni potrebno v Arboretum ob vikendih, ampak gremo lako tudi popoldne, pa prav luštno je.

Izjava dneva: Ker ste bila v časopisu boste pa prijazna, a ne?

Tako nekako se je začel en današnji telefonski pogovor.
Res se trudim razumeti ljudi, ampak da naj bi bila prijazna - kaj to pomeni, da sem v osnovi neprijazna??, ker sem bila v časopisu...to pa ne razumem.
Ko se gre za uradne zaedeve, in ko govorimo o prevzgoji so uradne zadeve nisem ne prijazna, ne nesramna, ampak - uradna!
Če pa ne razumem, ker še vedno zagovarjajo pse in kljub odločbi pravijo, da njihov kuža ni kriv in ko rečem, da nažalost jaz nisem tista, ki odločam ali je kriv ali ne, sem pa neprijazna.

Vsakič znova se česa naučim. Uradno pomeni neprijazno. Sam tolk, tisti, ki ste uradniki - vsi ste neprijazni in pika!

Odprli sezono kopanja

Dan je bil lep, no popravljam dopoldne je bilo lepo, kar se vremena tiče.
Sonček, 25 °C. Zato smo šli s ta pridnimi, ki so prišli v šolo, za nagrado v Savo.



Popoldne pa čisto druga pesem.


Saj ne bi nič rekla, ampak glih štrihan avto mam...pa ga ne bi spet še enrkat.

Ko je reportaža čez celo stran

Najprej si rečeš..upam, da je vse ok napisano. Itak ne veš kako dolgo bo, ne nič.
Samo stopila sem v črpalko, se je že črpalkar drl izza šanka...ej Bajka, čez celo stran je o tebi...CELO STRAN???? o mater, kaj je vse napisala...
S strahom sem kupila Delo, še prej si pa skuhala kavo.
Firbec mi ni dal miru, zato sem kar parkirala ob cesti in začela brati. Prokleta moja dislesija, ko preberem kaj, česar sploh ni napisano. Dvakrat me je kar pošteno stisnilo, pa sem zajela zrak in prebrala še enkrat, pa je hvala bogu pisalo čisto nekaj drugega.
Odlična reportaža je izpadla.
S Tino sva se že šalile, da itak ne more nič napisat, ker ji nisva nič konkretnega povedale. Ampak povedale sva ji čisto vse.
Nič posebnega nisva delale, le na sprehodih sva skoz bile. In tam sva naredile vse.

Vesela sem, da je novinarka Maja Prijatelj tudi sama izredno topla oseba in da tudi ona vejrame v svet, ki ni oprijemljiv, ki se ga ne da dotakniti, pa vseeno je okoli nas in nas usmerja.
Preko pogovora je videla, da ni problem v psu, ampak v nas in da moramo spremeniti sebe, da spremenimo psa.
Predvsem moramo počistiti s preteklostjo zato, da lahko živimo sedanjost. Stalno primerjat stvari s preteklimi, nas samo še bolj zasidra v pretekost in nam onemogoča živeti v sedanjosti.
Zato je prevzgoja individualna, zato je vsak svoj primer, ker ima vsak človek svoje življenje in svoje vzorce ter težave, ki jih vozi s seboj.
Zelo malo delam s psi, ogromno z ljudmi. Ampak z njimi delam zato, da je potem življenje s psom lepše in da je njim (psom) bolje.
Nikakor se nimam za boga, moj način je res zelo neposreden in včasih zelo brezkomromisen. Večino časa postavljam vprašanja in zelo dobro poslušam odgovore. Ko v odgovorih slušim tisto, kar je srš problema, samo še enkrat opozorim človeka, naj pove isto in naj se zelo dobro posluša kaj je povedal.
Tako in na ta način, si vsak sam pokaže rešitev svojih težav.

Vsak sam, točno ve kaj je zanj najboljše in po čem v bistvu hrepeni. Vprašanje strahu pa je, ali si bo priznal, da je zanj najbolje ravno nasprotno od tega, kar trenutno živi in dela. Priznanje...najtežja stvar. Amapk resnica osvobaja. Telo in duha. In ko sta oba osvobojena, se začne samo še strma pot navzgor.
Nihče ne more to narediti namesto tebe. Je res, pomagam tako, da postavljam vprašanja tako, da dobiš prave odgovore. In to je vse kar naredim. Samo sprašujem in povem to, kar slišim.

Verjamem, da je za mnoge moje delo ogromno, sploh za tiste, ki jih spremenim življenje.

Moja težava je ta, da v tem ne vidim nič velikega in ne verjamem, da delam velike stvari. Vesela sem za vsakega, ponosna na tistega, ki naredi res ogromen življenjski premik, ampak še vedno se mi to ne zdi nič takega, kot drugi govorijo da je.

Počasi se bom morala naučiti verjeti in zaupati, da je to res nekaj.
Saj, ko prebereš v medijih, kako lepo pišejo, si rečeš ok, mogoče pa je res, amapk še vedno si rečem...ma, kaj pa je to kaj tazga....

Kako sem lahko 12 let delala v računovodstvu

Počutim sem kot takrat, ko je že skoraj prepozno, da se začnem učit. Ok, od kar imam Roombo, mi ni treba več sesat. Ker dežuje ne morem umit oken,....neki moram delat...ker me čaka polna miza papirjev!
Aprila je konec in k računovodkinji moram odnes fascikel.

Kako za vraga sem lahko to delala 12 let v službi. Ok, dajmo priznat še enkrat. Ker se mi je to delo tako gnusilo sem ga optimizirala na najkrajši možni čas, napake zmanjšala na skoraj nič in realno gledano, sem imla vsak dan za maskimalno 2 uri dela. Če se mi je res zagnusilo pa za uro in pol, ker potem sem avtomatizirala in je šlo še hitreje.
Vse sem naredila pred rokom, da se nisem obremenjevala z ničemer in da je šlo čimprej od mene.
In res je tudi, da bolj kot se mi je služba upirala, pa ne to računovodstvo, ampak odnosi tam, več je bilo napak. In potem sem klela. Ok, dobra računovoska finta je bila ta, da če se ti napaka, ki se je naredila ne deli z 2, si se nekje zaknjižil, to se je hitro našlo. Ok, razen tam ,kjer se je zneske razbijalo na cente...to mi itak nikol ne bo jasno kaj imaš od tega, da razbijaš na tako male zneske.
Evo, ravnokar sem ugotovila, zakaj tamalih računov ne dajem v stroške....ker so mi nepomembni in ne vidim smisla....ok, upam, da nisem vrgla v rezalnik vseh računov od pošte in parkirnine..Pa me je že prakrat računovodkinja vprašala kako pa pošto pošiljaš...saj potem ji dam par računov not, da ji pokažem kako:))

Rezalnik papirja je odlična zadeva...sam drek, zadnjič sem s kuverto vred razrela tut dnar...hvala bogu samo 20 eur...

Današnji dež je kot pripravljen za to, da pripravim fascikel....
V službi sem šla vedno na kavo, ko me je prijelo, da bi delala. Tradicijo bom nadaljevala - grem spat :)))
Samo, da Roomba konča :)