Danes je dan za počitek, ker se mi je odtajal nos in že cel dan puščam. Gledam TV in spet je bil film Predsednikova hči. Ne, to nisem bila nikoli in se zato nisem našla v tem filmu. Zgodba me je že v prvo dotaknila in v drugo ni bilo čisto nič bolje, mogoče še slabše, ker se zaveš preteklost.
Jeba je bila priznam, nimam pojma zakaj me je danes užgala preteklost, ampak je že mimo. Malo sem napizdila samo sebe in si povedala par stvari. Življenje je takoj drugačno, ko ga nehaš gledat skozi rožnata očala.
Ne bom rekla, da ni bilo lepo. Je bilo. Ne bom rekla, da ni bolelo. Je. Ampak, je moralo biti tako!
Tko sedaj pa dost za naslednjih nekaj let in pika!
Mi gre pa nekaj močno na jetra zadnje čase. Vsakič, ko sem na dopustu zbolim. In tokrat bom probala tole dati čez brez bolniške, ker bo šef čisto resno misli, da ga zajebavam. Sem pa iznašla ubijalsko mešanco. Čaj iz rdeče pomaranče in teranov liker. Njama!