Večerja ob sončnem zahodu

Pozabila sem it v trgovino in zato sem že cel dan ekspirimentirala v kuhinji. Doma sem imela še tuno, makarone se tut vedno najde, zato smo danes jedle makarone s tuno. Obužujem dneve, ko smo same, saj takrat skuham za vse tri in nekako "poračunam" za nazaj, ker me toliko ni.
Zvečer sem bila spet lačna. Ura je bila osem in spet sem bila prepozna za strcuno. Pregled hladilnika....grozdje, pivo, cocta, v zmrzovalniku sladoled. Grozdje in sladoled, to bo moja večerja.
Temperature, ki že mejijo na hladno, so tiste, ki mi sedejo. Večerja na balkonu ob gledanju kako zahaja sonce....neprecenljivo!





Še malo drugačen pogled, zaradi balkonske ograje imam omejen kot slikanja.



Brez njih, seveda ne gre. Bajka, nekaj ni romantična zadnje dni, ona bi akcijo


Ob gledanju zahoda sem poslušala zvoke, ki me obdajajo. Letalo v zraku, traktor z nakladačem sena, avtomobili, policijska sirena. Ampak, ko je sonce padlo za hrib, je v enem trenutku, ravno ko je zginjal, zavladala čista tišina. Še vetrič je nehal pihljati, težko je opisati trenutek, ko je bila čista tišina. Ampak, bil je najlepši trenutek tega dne. Pštttttt, naj traja...