Mavrica

Mavrica je ena lepših stvaritev narave, ki nastane takrat, ko narava ne ve kaj bi. Bi sijalo sonce, ali bi padal dež. Večji kot je konflik vremena, lepša je mavrica. Današnej popolnde se je začel z grmenjem in že skoraj sem odpovedala šolo, ko je zopet posijalo sonce. Pa smo jo imeli. In nekje na sredini se je odprlo nebo in začelo je liti.
Tudi lipa ni več to kar je bila ali pa je res tako deževalo, da smo bili vsi mokri. Pa saj dež je čisto lušten, če le ni premočan. Vsa premočena pridem domov. Stopim iz avta in jo zagledam. Lepotico na nebu.


Hitro popokam psici in upam, da bo tam cela. Ko vidim mavrico postanem spet nazaj otroko, no to sem večkrat, ampak takrat spet verjamem v pravljice, da je na koncu mavrice dežela škratov in palčkov. Saj ni važno kaj tam je, lepo jo je gledat in pika.


Po sprehodu sem si naredila večerjo, ki je bila taka kot včeraj, pa sem bila v trgovini in pozabila kupit za jest.
Zanimalo me je, če bo danes tudi tišina, ko sonce pade za goro, ko se je naenkrat spet uscalo...videti mavrico dvakrat v enem dnevu...pa to pa res že moraš verjet v pravljice.


Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana. (W. Shakespeare)