Čas kar teče

Predno sem dobro premislila kako je, je že kar 3 tedne mimo. Tri tedne sem že v službi, pa se mi vse skupaj zdi tako, kot da ne bi bila pol leta doma. Itak, da jih tam nič ne briga, važno je le, da je narejeno. Čeprav, če ni isti dan, je naslednji dan že vseeno. Res ne maram histeričnih ljudi in ljudi, ki ne zanjo v miru povedat kaj želijo.
Pred kratkim sem zopet slišala Šifrerjevo uspavanko za Evo in kako prav je imel, ko je rekel: Boj se ljudi, ki ne znajo jokati, gledati v oči, dlan stisniti. Boj se množic, ki mahajo s pestmi in šoferjev s klobučki nabitimi na volan.
Kako je res vse to.
Dodal bi lahko še. Bolj se histerikov in tihih pomembnežev, ker ponavadi so prvi le glasni z drugimi pa nikoli nič ni.
Občasno, ko opazujem take "tihe pomembneže" si resnično mislim, da ni čudno da je toliko samskih ljudi. Ma kaj pa boš s takim človekom ob sebi. Raje si luknjo v kolen zavrtam, kot pa da imam ob sebi nekoga, ki ima dve levi, pa še te ne zna uporabljat. Seveda misli, da ima dve desni in pol, in da je oh in ah, in še čez.
Je vseeno katerega spola so "tihi pomembneži", oboji so isti. V upanju kako brez njih ne gre in kako so najboljši, naredijo še tisto kar naredijo, slabo.
In če se ne znajdejo v službi, kjer je nekako vsaj jasno kako in kaj, čisto razuemem, da se v privat življenju zgubijo. Ker tam ni šefa ali pa tistega, ki ga/jo ima polen kufer in naredi stvari namesto njega/nje. Tam so tihi pomembneži sami in ja, samski.
Eh ja, kdo bi se sekiral zaradi njih. Težko je le to, ker me včasih prime ta žlehtna in bi si dala duška, pa vseeno vem, da ne smem, in da....saj niso sami krivi, da so takšni. Vzgoja, vpliv okolja, ......vse to in še vse ostalo jih je naredilo takšne. In vprašanje ali bi sploh dojeli, da jih po malem zezam.....ker če ne dojamejo, potem ni zanimivo.
Fer zajebancija, pri kateri ne trpi ne delo ne psiha nikoli ni slaba, ampak le stimulativna. Če se ne dojame je pa brez učinka in zato ....brez veze početi jalove stvari.