sobota, 27. marec 2010

Hočem eno uro!

Danes ponoči mi bodo vzeli eno uro. A vi veste kaj je ena ura. V eni uri se lahko zgodi najlepša stvar v tvojem življenju. V eni uri lahko spoznaš najboljšega človeka v tvojem življenju, lahko doživiš naj.....lahko....
V eni uri se ti lahko podre vse svet, lahko se vse kar imaš in po čemer hrepeniš...

Ena ura pričakovanja nečesa lepega.....kaj če bi ta ura prišla ravno danes ponoči, ko bodo to uro vzeli.
Saj ne, da ne pričakujem, daleč od tega. To pričakovanje je že tako močno, da je že na meji obsesije. Ma ne, vse je pod kontrolo, da ne bo kdo kaj mislil, le no, ja, nič ne bi imela proti, prej obratno...


Zato, ne jemat ur, ki lahko pomenijo izpolnitev želje.

Pablo Neruda

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi.
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem...

Počasi umira, kdor opusti načrt, še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...
Ne dovoli si počasnega umiranja!

Tvegaj in uresniči želje še danes!

Živi za danes!