Dragi pasji strokovnjaki, dajte nehat delat za pol leta, ker trenutno nimam več prostora

Dragi moji kolegi, resnično vas prosim. Vem da ste strokovnjaki, saj šalabajzer res ne more računat 100 ali pa 60€ za posvet. Ampak prosim, zaradi vas imam zasedene že skoraj vse kapacitete- dva termina moram imeti fraj za tiste, ki pridejo po odločbi .
A greste prosim malo na dopust, ali pa ne svetujte pol leta lastnikom agresivnih psov, da naj mu govorijo učke ali pa da naj se delajo velike, pogledajo stran in zehajo, med tem ko pes seka proti njim ali drugemu psu.
Prosim, ne. Dajte jim rečt, naj ga usekajo kot psa. Pa vam bodo dolgo nosili 100 ali pa 60€, ker bo nasvet deloval.
Tako pa pridejo potem te ljudje do mene, že vsi naveličani imeti psa. In to čisto upravičeno, ker kaj, a naj se tapkajo in zehajo, med tem ko pes renči in seka proti njim? Naj govorijo učke, ko se jim pes trga iz rok.

PROSIM, DRAGI KOLEGI, KI IMATE STROKOVNE NAZIVE ZA RAVNANJE S PSI, DA SE RESNO ZAMISLITE, KER JAZ NIMAM TRENUTNO PROSTORA ZA VAŠE BIVŠE PACIENTE!

Polna luna

Luna sije
klad'vo bije
trudne, pozne ure že;
pred neznane
srčne rane
meni spati ne puste

Sonce in šola

Ni ga lepšega kot imeti šolo v sončku. Se mi zdi, da smo vsi veliko boljše volje in da je vse drugače. Ma saj ni, samo tako se zdi.
Nastala mi je taka luštna uhljata skupina biglov, pa španjel in sbt. Tole bo prav težka za umirit, ampak izziv pa je. In to ogromen. Ker je sonce paše pivo, da pijemo pivo, rabimo imeti pridne pse. Bolj kot bomo delali, prej bomo pili pivo.

Hočem eno uro!

Danes ponoči mi bodo vzeli eno uro. A vi veste kaj je ena ura. V eni uri se lahko zgodi najlepša stvar v tvojem življenju. V eni uri lahko spoznaš najboljšega človeka v tvojem življenju, lahko doživiš naj.....lahko....
V eni uri se ti lahko podre vse svet, lahko se vse kar imaš in po čemer hrepeniš...

Ena ura pričakovanja nečesa lepega.....kaj če bi ta ura prišla ravno danes ponoči, ko bodo to uro vzeli.
Saj ne, da ne pričakujem, daleč od tega. To pričakovanje je že tako močno, da je že na meji obsesije. Ma ne, vse je pod kontrolo, da ne bo kdo kaj mislil, le no, ja, nič ne bi imela proti, prej obratno...


Zato, ne jemat ur, ki lahko pomenijo izpolnitev želje.

Pablo Neruda

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi.
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem...

Počasi umira, kdor opusti načrt, še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...
Ne dovoli si počasnega umiranja!

Tvegaj in uresniči želje še danes!

Živi za danes!

Jaz vas razumem, samo jaz vas ne smem razumeti!

Ja, res je, vse razumem. Samo....če človek dobi odločbo za prešolanje, pomeni, da je najmanj 2x kršil zakon. Ko pes ugrizne prvič in je ta ugirz zaveden, postane nevaren pes. Od takrat naprej mora biti pes na povodcu, nositi mora nagobčnik, ne sme biti več na verigi, ampak zaprt za 1.8 metrsko ograjo. In če spoštuješ zakon, mene sploh nikoli v življenju ne slišiš, kaj šele vidiš.
Ampak, ker je tko fino kršit zakon in ker jih boli briga za ostale.... glavno je samo, da se imajo oni fino, pride do tega, da naletijo na mene.
In potem se začne. Ne moreš verjeti kaj vse je človek zmožen zblefirat, samo zato, da bi bil spet neodgovoren in da bi bilo njemu lažje.
A, jok brate, odpade! Ko naleti name, se konča. Jaz načeloma zelo veliko stvari razumem, ampak....če ne bi kršili zakona, ne bi dobili odločbe, ki vas pripelje do mene....torej...oprostite vsi, ki bi vas morala razumeti....jaz vas ne smem razumeti!!!

In tudi cenkali ne boste za ceno, ker tut v arest se ne da it na obroke. Pač, tko je, če človek krši zakon.

Ja, ...ne smem vas razumeti, pa če to razumete ali pa ne!

Vse se prebuja

Vse se prebuja, vse vabi, težko je reči ne. In greh je reči ne. Ne bom rekla ne!!!

Pomlad je

Ja, res je. Danes je bil dan, ko sem pripravila poligon na novo sezono.
Zemljo je bilo potrebno poravnati in prezračiti, hkrati pa osvežiti mejo preko katere psi ne smejo.

Spomladanske rožice že rastejo, komaj čakam, da to zacvete.

Tudi ograja je narejena na novo in srčno upam, da bodo odgovorni in bodo pazili na okolico v kateri poteka šola.

Seveda ne gre brez mojih zvestih paznic ne gre ;)

Dan namenjen meni

Ja, si ga vzamem. Na žalost si ga ne večkrat, pa bi bilo fino, da bi ga. No, saj si tudi tega nisem načrtovano. Prišlo je tako in sledila sem mu. Dopoldne sem imela frizerja.
Kava....brez kave ne morem. Dan brez nje je kot morje brez soli. Je voda, ampak ni morje.
Pumpa je vedno moja prijateljica. Dve kavi, klic frizerki da zamujam, ker imam kavo. Dve uri in pol klepetanja in friziranja je bilo za prihodnje 3 mesece čisto dovolj.
Kava v vetom je seveda obvezna. Tank v avtu je prazen, zato je treba na pumpo. Ko sem bila že tam, sem se zapeljala še v Špar. Včasih paše bit ženska in zapravit uro v trgovini. V treh mesecih od kar sem doma, so ga preoblikovali in čas je bil, da pregledam kje je sedaj kakšna stvar. Ob tem seveda moraš tudi kaj kupiti, da ne zgledaš kot kura brez glave v strcun.
No, seveda sem kupila tudi rožice, saj je že čas, da se poligon spremeni v neko urejeno celoto. Nisem sicer še nameravala tega naredit, ampak....ko se prepustiš trenutku, uživaš v tistem kar počneš.
Pa imam že skoraj 3/4 rožic urejenih. Jutri me čaka še en del - popravilo ograje. Bom kar novo naredila, ker bo lažje, kot pa to obnovit.
Tako sem preživela popoldne med rožicami in mojima psicama.
Po dolgem času sem videla spet lep sončni zahod. Še malo, pa bom spet cele dneve na poligonu in mi ga ne bo uspelo pofotkat.

Izlet po hribčkih

Tam za Zalogom se začnejo hribčki in doline. No, do danes sem vedela le, da so hribčki. Danes sem bila tam v teh hribih in dolinah. In pokrajina je fantastična. In ker se mi je že n-to krat zgodilo, da sem kaj rekla in se je potem to zgodilo, bom rekla le...nisem ziher, da bi tam kdaj živela.....saj ne vem naj tole zbiršem, ampak....sem že rekla in kar je, je.
Mi je bil pa en kuža všeč, jaz pa njemu ;)

Šopek rož

Lepo je dobiti rožice ;)

Sosedje

Mala ulica na robu mesta, s prisrčnimi sosedi. Včeraj, no in danes, smo imeli srečanje mlajše generacije. Prav smešno je, ko smo odrasli v srcih smo pa še ostali mladi in razigrani.
Take doze odkritega smeha in sproščenosti nisem že dolgo doživela. Prav neverjetno, da si lahko s sosedi več kot 8 ur in ti minejo ne da bi opazil kdaj.
Ja, sosedje.....skrivnosti te male ulice naj kar ostanejo skrivnosti, kdo bi si mislil, da jih je toliko.....

Še torto za RD sem dobila....

umetnost urnika

Narediti urnik je umetnost....spet ga delam. Mi bo ratal? Ga delam že 4 dni in sem na dobri poti.

Saj ne vem, je dobro da se prilagodim skoraj res vsakemu posebej. Drugje določijo dneve in klinc te gleda. Če hočeš pridi, če nočeš ne pridi. Jaz pa študiram, prestavljam, prelagam, zato, da vsem ustrežem.

Ja no, tukaj se razlikujem od drugih....

Veliko je majhnih stvari, ki so vredne spoštovanja. Malo je velikih stvari, ki so vredne občudovanja (egipčanska modrost)

Sončno jutro

Končno je bilo sonce in sem imela čas, da sem sprobala moj novi fotkič. Kaj naj rečem? Noro, brez besed. Komaj čakam, da bom imela toliko časa, da bom vedela kakšno mašino imam v rokah, ker po temle danes, ko sem samo slepo probavala stvari je noro.
Ja itak, da bodo slike sedaj kar nekaj časa spet glavna tema tu gor.

Naj bo dovolj......ostale so tu.

Kaj mi je tega treba

Včasih pride čas, ko se vprašaš kaj mi je tega treba. Zakaj? Zakaj se moram ukvarjat s stvarmi, ki me niti v bistvu ne veselijo in me niti ne zanimajo. Ja, v življenju je fino met izzive. Se strinjam, da je fino. Ampak kaj je finega in kakšen izziv je, če se ti stvari začnejo upirat, in če se lahko vprašaš le...ma pa zakaj bi se zezala s tem? Saj mogoče je v tem vprašanju fora izziva.
Samo res ne vem no občasno zakaj mi je tega treba. Zakaj?
Vse to zaradi ljudi, ki niso to kar mislijo da so. Ker precenijo svoje zmožnosti in ker imajo moč, postavljajo izzive drugim.
Ker sem se pač prostovoljno odločila da to počnem, moram to izpeljati do konca, kljub temu, da bi zdele v tem trenutku najraje vsemu rekla fuck off in nehala z vsem!

Nekoč mi je nekdo rekel, da prej kandelaber premakne, kot pa mene, ko se nekaj odločim. In jebo vse.....spremenila se bom v kandelaber, pa da vidmo kdo bo koga sedaj!

Če drugega ne pa iz inata.
Življenje je tako prijetno zato, ker vemo, da se nikoli ne bo ponovilo (E.Dickinson)
In ko bo to za mano - se ne bo več ponovilo - zato bom to speljala do konca!

Seminarji

Vikend seminarjev imam spet. Dopoldne na sledarskem, popoldne pa na svojem.
Nekaj sem danes spet ugotovila. Kinologijo imam rada med drugim tudi zato, ker se gre lahko s starimi klasiki, ki niso obremenjelji s kinologijo, in ki so - to bo pomemben podatek - dovolj oddaljeni od tebe, da jim nisi konkureca, po seminarju na kavo.
In tako sem šla s štajercema po koncu na kavo, ki se je končala s pivom in pomfrijem. Evo to je to, klepet, pivo in pomfri!

Nekaj sreče rabim

Ja, v bistu res, čisto malo. Ker če mi rata bo fino. Naporno, ampak fino. Res si želim, da bi ratal, ker bi to pomenilo čisto novo stvar. Rada imam novosti in rada delam na novo.

Upam, da smo pripravljeni na novosti, na to da smo vsi soudeleženi in da je preventiva tista, ki je najbolj pomembna. Začetek je, misilim, no verjamem v to, da smo.

Pa ga mam

Mam ga, mam....saj nisem še čisto ziher če je to ok, ker nimam pojma za kaj vse so tisti gumbki. Ampak ...mam ga pa. In če ne prej, se bom morala po veliki noči vse naučit, ker bo starega odpeljal brat.
Sem šla sprobat kaj bo imel sedaj, ko bo vzel starega in nov objektiv, ki sem ga kupila ob tem kitu. Seveda sem šla takoj sprobat in ni slab.....ne, ne, ne bom mu ga vzela!
No, moram povedat, da sem bila res presenečena, ker sem ga dobila v manj kot 24-ih urah od oddanega naročila. Me bo kot kaže le potegnilo v E-trgovine, ker je fino tako kupovat ;)
Ko sem ga prinesla domov, sem ga najprej želela kar pustiti v škatli, ker imam res še veliko stvari za naredit in nekaj novega ti podre vse plane.

No, nisem dolgo zdržala, vsaj baterijo dam lahko nafilat, pa pogledat objektiv, pa....ma, kdo bo pa zdržal z novim fotkičem v škatli.
Še Bajka je bila stalno ob njem

Baterija se fila, čas je za preizkus objektiva. Najprej smo zbudili muca

Potem preverili kaj naredi pri "rožicah"

Ma dost je notri...gremo ven, tukaj bo pokazal kaj zna in česa ne.




Ajšica je še vedno na mirovanju in je bolje. Prejle me je razveselila, ker je po več kot mesecu splezala na posteljo in pri tem ni nič zacvilila. Že en mesec ne pleza na posteljo, ker jo je sneg tokrat v zadnje noge užgal..no saj se je sama, če se pa nič ne pazi. A, samo enkrat se živi in naj punca živi.









Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomladi; tako tudi ni pravega veselja, če ga nimaš s kom deliti (J, Janžekovič)

Res je, spet bo nekaj časa več slik....pa sploh še fotkiča v roki dobr nisem imela.