dežek je

bil skoraj cel dan in samo moji pametni Ajši se imam zahvalit, da niti enkrat nismo bile mokre. Ok v drugo smo malo hitreje stopile zadnjih 10 m do avta.
Ajšika me zadnje dni meče iz postelje že ob pet in deset minut. Nisem še čisto prepričana, ampak mislim, da jo zbudi maček, ki mjavka pod hišo. Letos smo zaradi nove fasade porezali kivi in ne more priti po njem notri. Tako da ga imam na sumu, da on zbudi Ajšo, on pa mene. Ker vedno potem priteče do vrat in mjavka kot ta velik. No in ker smo že vstali, smo šli še jest.
Potem me je zbudila malo čez 7 in ker je že grmelo, sem se hitro oblekla in smo šle ven. Dober nebo je bil. Pol ga je bilo črnega in obasno so sekale strele, na drugi polovici pa se je risalo sonce.

Brez panike, seveda, da sem šla spat nazaj, dokel me ni zbudil moj zunanji sodelavec za jutranjo kavo. Ok prijazno je to naredil ob 10.

Kosilo danes ni ravno pasalo v kontekst, saj bi bila kakšna jed na žlico bolj primerna za dež, ampak čevapi prav pašejo, da o čebuli in sveži bigi ne govorim.

Krepčilni popoldaneski spanec smo zamenjali za sprehod in česanje. Spet na veliko menjata dlako in v gozdu zgleda, ko da sem spraznila kovter. No tukaj nas je potem ujelo malo dežja, a niti mokre nismo bile, saj smo bile tik pred avtom.
Kot da vreme ve, kdaj gremo spet ven, nam je pustil malo pavze za večerni sprehod. Ob končno suhem obdobju še srna ni bežala pred nami in smo se me tri po prstih premila mimo nje, da je ne bi preveč motile. Potem je pa zmešana kura skoraj pod avto skočila. Ne da bi se skrila v gozd, ki ga je imela pred nosom, dobesedo ne meter stran je, ko je zagleda avto tekla če cel travnih in cesto v gozd. Koza zmeša, dobr da je stric vozil počasi, ker bi jo komot lahko, če bi bil samo malo hitrejši zbil.

No, imam pa še vedno nepokošen poligon, ker je dež.