Presenečenje je bilo, da sem zjutraj takoj vstala in šla v polni pogon. Kriza je nastala okoli 9. Občutek je bil tak kot na barki vse se ziba okoli tebe, pa ne veš se zibaš ti al samo slike. Hudič je to k ti rata še tko čudno v želodcu, ko ne veš ti bo slabo al ne.
Začela sem delat na polno in ugotovitev je bila ,da moram samo delat. V tistem ko sem se ustavila, so se vsi simptomi nespanja vrnili.
Naredila sem čisto preveč za danes, ampak je bilo potrebno preživet dan.
Sedaj me pa počasi spet zmanjkuje in tokrat boš šla kar spat.