Naj že takoj povem, da tisi, ki imate slabe želodce- ne glejte slik!
Danes je bil dan, ko sva zjutraj vstale in šle k vetu.
Punca se goni na 3,5 meseca, kar definitivno ni ok in je definitivno genetika, saj je ista njena mama. Da se ne ponavljam, ja, tudi pameten se zmoti in se ne posluša, ko vidi malega mladička.
Abi je pogumno prišla k vetu, sedla na tehtnico, ki se je ustavila pri 28 kilogramih - res se je zredila :(.
Dobila je pomirjevalo, in kmalu jo je zmanjkalo.
In že je spala.
Ko je res čisto zaspala, smo jo dali na operacijsko mizo, kjer se je začelo zares.
Najprej je dobila masko, ki jo je popeljala v globok spanec.
Ko je bila res že čisto v globokem spancu, se je začela priprava na operacijo. Najprej so jo dali na hrbtno lego in jo zvezali, da je stala na hrbtu.
Sledilo je britje bušija.
In na koncu še zadnji popravki in priprava na operacijo.
Ko dobi tole gor, gre pa čisto za res.
Najprej prereže kožo
Potem pa se delo v mehko tkivo začne.
Maternični vrat je že zunaj.
en vod materince tudi.
Vse se tako hitro, a hkrati natančno dogaja, da komaj sledim vsemu in v mislim premlevam zakaj je kaj kje, in kako do česa pride.
Še drugi vod in nekaj, kar sem pozabila kako se imenuje - vem pa da je isto, kot kožica na mrežni pečenki.
Vse se lepo odstrani. pregleda rano in šivanje se lahko začne.
Tole smo odstranili danes in upam, da bo punca sedaj zaživela življenje brez hormonskih stresov.
Rana je zašita ( vet pravi, da so te šivi bolj močni, in bolj primerni za prehitre pse).
Flajšter je naliman, protibolečinska v žili.
Oblekica oblečena, in samo še zbudimo se, ter gremo domov.
Domača postelja je najboljša terapija.
