Danes si zasluži malo več fotk :)
Najlepše je zjutraj, ko ga zaslišiš kako se igra v postelji in ko sliši, da sva se zbudila postane glasnejši. Nikoli ne joka, vedno začne s svojim brrr brrr.
Abi še vedno pride v posteljo, ko se začne Žak zbujat in čisto negibno spi, dokler ne vstanem.
Ni ga lepšega, kot če se lahko priplazi čisto do mene in se stisne k meni.
Že takoj zjutraj je dobre volje, čeprav še malo zaspan. Abi pa čaka dan, ko bo začel metati stvari na tla.
Žak je šel na glasbeno delavnico, midve pa na sprehod.
Po kosilu smo šli vsi skupaj še po kruh.
NE hodi ob meni, ampak ob Žaku.
Oba čakata in opazujeta.
Vse je tako zanimivo, da kljub težkim učkom ne zaspi.
Popoldne je bil pri drugi babici in sem se že bala, da mi bo na poti domov zaspal.
Pa jade. Nič ne bo spal.
Po novem se znamo dret. In se dere na ves glas.
Pa puzle zna tudi že dati narazen.
Pa nogavice iz nog tudi.
Malo je pa že vseeno zaspan.
A vseeno nasmejan.
Če ni Žak, je pa definitivno Abi tista, ki že skoraj spi.